Ali se zavedate časa, v katerem živimo?
ZAVEDATI se nevarnosti lahko pomeni živeti in ne umreti. To lahko ponazorimo s tem, kar se je dogajalo na dveh vulkanskih otokih.
Na karibskem otoku Martiniku je 8. maja 1902 izbruhnila gora Pelée, najbolj smrtonosni ognjenik v 20. stoletju. Umrlo je skoraj vseh 30.000 prebivalcev mesta Saint-Pierre ob vznožju ognjenika.
Junija 1991 je razneslo goro Pinatubo, kar je bil verjetno največji izbruh v tem stoletju. Zgodil se je na gosto poseljenem področju Filipinov in umrlo je okrog 900 ljudi. Vendar je tokrat tisočim življenje rešilo dvoje: 1. zavedali so se nevarnosti in 2. bili so pripravljeni ravnati v skladu z opozorili.
Življenje so si rešili zaradi ustreznih ukrepov
Na gori Pinatubo so se po stoletjih mirovanja aprila 1991 pojavili znaki grozečega izbruha. Iz stožčastega vrha sta začela uhajati para in žveplov dioksid. Okoliški prebivalci so zaznali več zaporednih potresov in iz gore se je pričel zlovešče dvigati čep strjene lave. Znanstveniki iz filipinskega Inštituta za vulkanologijo in seizmologijo so budno pazili ter pravočasno prepričali državne uslužbence, da bi bilo modro izseliti 35.000 prebivalcev iz bližnjih mest in vasi.
Razumljivo je, da ljudje neradi brez razloga bežijo od doma, toda njihovo obotavljanje je bilo premagano s televizijsko oddajo, v kateri so nazorno prikazali nevarnosti ognjeniškega izbruha. Množična izselitev je bila še pravočasna. Čez dva dni je mogočna eksplozija pognala v ozračje 8 kubičnih kilometrov pepela. Zaradi blatnih tokov ali laharjev je kasneje pomrlo na stotine ljudi. Rešilo pa se je verjetno več tisoč ljudi, ker so bili opozorjeni na nevarnost in skladno s tem tudi ravnali.
Pobeg pred kataklizmo, ki jo je povzročil človek
Tudi v prvem stoletju našega štetja so se kristjani, ki so živeli v Jeruzalemu, morali odločiti, ali naj zapustijo svoje domove. S pobegom iz mesta leta 66 n. š. so si rešili življenje pred uničenjem, ki je doletelo druge meščane in več tisoč Judov, ki so v Jeruzalem prišli 70. leta n. š. zaradi pashe. Ko je v obzidanem mestu več kot milijon ljudi praznovalo pasho, je rimska vojska preprečila vsako možnost pobega. Lakota, spopadi za oblast in nenehni napadi Rimljanov so terjali več kot milijon žrtev.
Kataklizma, ki je zatrla judovski upor proti Rimu, pa ni prišla nenapovedana. Obleganje Jeruzalema je že nekaj desetletij prej naznanil Jezus Kristus. Rekel je: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.« (Lukež 21:20, 21) Navodila so bila jasna in Jezusovi sledilci so jih vzeli resno.
Zgodovinar Evzebij iz Cezareje je v četrtem stoletju poročal, da so Jezusovo opozorilo upoštevali kristjani po vsej Judeji. Ko so Rimljani 66. leta n. š. opustili svoje prvo obleganje Jeruzalema, so se mnogi judovski kristjani odselili v pogansko mesto Pella v rimski provinci Pereji. Ker so se zavedali časa, v katerem so živeli, in ker so ravnali po Jezusovem opozorilu, so ubežali temu, čemur pravijo »ena od najstrašnejših obleganj v zgodovini«.
Danes je podobno treba biti buden. Treba je tudi ustrezno ukrepati. Zakaj, bo pojasnil naslednji članek.
[Navedba vira slike na strani 3]
Godo-Foto, West Stock