Kralj z bogastvom in modrostjo

Ali menite, da vas bogastvo lahko osreči? Ali ne bi bili veseli, če bi vam kdo dal veliko vsoto denarja? Verjetno da. Z lahkoto bi se spomnili, kako vse bi ga porabili.

PRIZNATI je treba, da je na prodaj toliko stvari, s katerimi si lahko naredimo življenje udobnejše in prijetnejše. Denar nam rabi tudi kakor »obrana« pred nepričakovanimi težavami, kot je bolezen ali brezposelnost. (Propovednik 7:12)

Kakšen odnos pa je med denarjem in srečo? Ali menite kakor mnogi, da je sreča stranski proizvod bogastva? Najti odgovor na ti vprašanji utegne biti težko, kajti denar je mogoče zlahka izmeriti oziroma prešteti, sreče pa ne. Sreče ne moremo postaviti na tehtnico in je stehtati.

Povrhu tega se zdi, da so nekateri bogataši srečni, drugi pa ne. Enako se dogaja z revnimi. A vendarle večina ljudi, tudi že bogati, menijo, da jih bo več denarja bolj osrečilo.

Človek, ki je pisal o teh zadevah, je bil staroizraelski kralj Salomon. Bil je eden od najbogatejših ljudi, kar jih je kdaj živelo. Opis njegovega velikanskega bogastva si lahko preberete v Bibliji v 10. poglavju Prve knjige kraljev. Poglejte denimo, kaj pravi 14. vrstica: »Teža zlata pa, ki se je prinašalo Salomonu na leto, je bila šeststo šestdeset in šest talentov.« To znaša 25 ton zlata. Danes bi toliko zlata bilo vredno več kot 200,000.000 ameriških dolarjev!

Toda Salomon ni bil le bogat; Bog mu je podelil tudi modrost. Biblija pripoveduje: »Kralj Salomon je nadkriljeval vse kralje zemlje v bogastvu in v modrosti. In vsa zemlja je hrepenela po obličju Salomonovem, da bi slišali modrost njegovo, ki mu jo je dal Bog v srce.« ​(1. kraljev 10:23, 24) Salomonova modrost lahko koristi tudi nam, saj so njegovi zapisi del biblijskega poročila. Poglejmo si, kaj je on povedal o odnosu med bogastvom in srečo.

[Navedba vira slike na strani 3]

Posneto po Die Heilige Schrift - Übersetzt von Dr. Joseph Franz von Allioli. Druck und Verlag von Eduard Hallberger, Stuttgart