Sreča – tako izmikajoča

JEZA, zaskrbljenost in potrtost so že dolgo predmet znanstvenih raziskav. Zadnja leta pa se vodilni znanstveniki pri svojih raziskavah osredinjajo na pozitivno in zaželjeno človekovo doživljanje, srečo.

Kaj bi lahko ljudi osrečilo? To, da bi bili mlajši, bogatejši, bolj zdravi, višji ali pa vitkejši? Kaj je ključ do pristne sreče? Mnogim je na to vprašanje težko, če že ne kar nemogoče odgovoriti. Ko razmišljamo o tem, kako je iskanje sreče največkrat neuspešno, bi bilo nekaterim veliko lažje odgovoriti na to, kaj ni ključ do sreče.

Vodilni psihologi so za ključ do sreče dolgo priporočali filozofijo samoorientiranosti. Nesrečne ljudi so spodbujali, naj se osredinjajo samo na zadovoljevanje svojih lastnih potreb. V psihoterapiji zbujajo pozornost izreki, kot so »bodi to, kar si«, »sooči se s samim sabo« in »odkrij samega sebe«. Vendar se zdaj prav nekateri od strokovnjakov, ki so zagovarjali to miselnost, strinjajo, da takšna individualistična drža ne prinaša trajne sreče. Egoizem bo neogibno prinesel bolečino in nesrečnost. Sebičnost ni ključ do sreče.

Ključ do nesrečnosti

Kdor išče srečo v ugodju, jo išče na napačnem mestu. Razmislite o zgledu staroizraelskega modrega kralja Salomona. V biblijski knjigi Propovednik pojasnjuje: »Karkoli so želele moje oči, nisem jim odrekel; srcu svojemu nisem zabranil nobenega veselja, kajti srce moje se je veselilo ob vsem trudu mojem, in to je bil moj delež od vsega truda mojega.« (Propovednik 2:10) Salomon je zase gradil hiše, zasajal vinograde ter ustvarjal vrtove, parke in vodnjake. (Propovednik 2:4–6) Nekoč je vprašal: »Kdo še jé in pije bolje od mene?« (Propovednik 2:25, NW) Zabavali so ga najboljši pevci in glasbeniki, in užival je družbo najlepših žensk v deželi. (Propovednik 2:8)

Vendar pa Salomon, kadar je šlo za ugodje, ni imel meja. Kaj je sklenil po vseh svojih številnih užitkih v življenju? Dejal je: »Potem sem se ozrl po vseh delih svojih, ki so jih storile roke moje, in po trudu, ki sem si ga prizadel, da bi bil vse dovršil; in glej, vse je bilo ničemurnost in lovljenje vetra, in dobička ni pod solncem nobenega.« (Propovednik 2:11)

Spoznanje modrega kralja velja še danes. Za zgled poglejmo bogato državo, kot so Združene države. Američani so v zadnjih 30 letih tako rekoč podvojili gmotno posest, kot so avtomobili in televizijski sprejemniki. Toda Američani po ugotovitvah strokovnjakov za duševno zdravje niso nič srečnejši. Neki vir pravi, da je »v tem obdobju število depresivnih poskočilo. Samomori med najstniki so se potrojili. Število ločitev pa se je podvojilo.« Raziskovalci so nedavno po preučevanju soodvisnosti denarja in sreče med prebivalci iz kakih 50 različnih držav nedavno prišli do podobnih sklepov. Enostavno povedano: sreče se ne dá kupiti.

Prav nasprotno! Prizadevanje za bogastvom lahko upravičeno imenujemo ključ do nesrečnosti. Apostol Pavel je opozarjal: »Kateri pa hočejo biti bogati, padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin. Korenina vsega zla namreč je srebroljubje; njemu vdani, so nekateri zabredli od vere in sami so se presunili z mnogimi bolečinami.« (1. Timoteju 6:9, 10)

Bogastvo, zdravje, mladost, lepota, vplivnost, oziroma kakršna koli kombinacija teh ne more zagotoviti trajne sreče. Zakaj ne? Ker nimamo moči, da bi preprečili dogajanje slabih stvari. Kralj Salomon je primerno temu opazil: »Tudi svojega časa ne ve človek; kakor ribe, ki se ujamejo v pogubno mrežo, in kakor ptice, ki se zadrgnejo v zanko, tako se zapleto otroci človeški v mrežo ob času nesreče, ko jih nenadoma zadene.« (Propovednik 9:12)

Izmikajoči se cilj

Niti največja kopica znanstvenih raziskav ne more sestaviti človekove formule oziroma strategije za srečo. Salomon je tudi dejal: »Obrnil sem se, in videl sem pod solncem, da ni hitrim zagotovljen tek, ne junakom zmaga, tudi ne modrim kruh, a tudi ne razumnim bogastvo, in tudi ne veščakom priljubljenost, kajti čas in razmere naklanjajo vse.« (Propovednik 9:11)

Mnogi, ki se strinjajo z gornjimi besedami, so sklenili, da je nestvarno pričakovati pravo srečno življenje. Neki pomembni vzgojitelj je izjavil, da »je sreča namišljeno stanje«. Drugi verjamejo, da je ključ do sreče misteriozna skrivnost, da je sposobnost izluščiti to skrivnost omejena le na maloštevilne umsko nadarjene mistike.

Ne glede na vse to pa ljudje v iskanju sreče še dalje preizkušajo različne življenjske sloge. Mnogi se danes še vedno ženejo za bogastvom, vplivnostjo, zdravjem ali pa užitki kot za zdravilom proti svoji nesrečnosti, kljub temu da njihovim predhodnikom to ni uspelo. Še naprej iščejo; to pa zato, ker jih večina globoko v sebi verjame, da trajna sreča ni zgolj namišljeno stanje. Upajo, da sreča ni izmikajoči se sen. Potem boste morda vprašali: ,Kako pa jo lahko najdem?‘