Zdravje in sreča — kako ju doseči

ČLOVEK je že davno spoznal tesno povezavo med zdravjem in srečo. Hipokrat, znan kot ”oče medicine“, je rekel: ”Moder človek bi moral upoštevati, da je zdravje največji človekov blagoslov.“ Nemški filozof Arthur Schopenhauer pa je zapisal takole: ”Dva glavna sovražnika človekove sreče sta bolečina in dolgčas.“

V knjigi Anatomy of an Illness as Perceived by the Patient (Potek bolezni kot jo doživlja pacient) je Norman Cousins opisal svojo izkušnjo, ko je s smehom poskušal premagati smrtonosno bolezen. Svojo ozdravitev je vsaj delno pripisal smejanju iz vsega srca ob gledanju komedij. Ko se smejimo, se namreč sproščajo določene kemijske snovi, imenovane endorfini. Njihov morebitni koristni učinek so pričeli raziskovati tudi ugledni zdravniki. Zato lahko vidimo modrost navdihnjenega pregovora: ”Veselo srce pospešuje zdravljenje.“ (Pregovori 17:22)

Presenetljiva pa je ugotovitev raziskovalcev, da dobro zdravje vedno ne zagotavlja sreče. Veliko zdravih ljudi je namreč nesrečnih. Neka raziskava na podlagi izpraševanja več kot 100 000 ljudi je navedla Jonathana Freedmana do nepričakovanega zaključka, da je več kot 50 odstotkov nesrečnih ljudi pravzaprav zdravih.

Nekaj besed o zdravju in sreči

Kje naj bi torej iskali to izmikajočo se kombinacijo sreče in zdravja? Stoletja stara Konfucijeva pronicljivost je prav zanimiva: ”Vladavina je dobra takrat, ko tiste, ki so blizu, osrečuje, tisti pa ki so daleč, so k njej pritegnjeni.“ Nekoliko sodobnejša pa je izjava državnika Thomasa Jeffersona, da je edini cilj vladavine ”zajamčiti najvišjo možno stopnjo sreče večini svojih državljanov“.

Natančno preiskovanje torej odkriva, da je dokončni odgovor na človekovo pehanje za zdravjem in srečo resnično osredotočen le na eno stvar — na vladavino.

Skozi stoletja so ljudje upali, da jim bodo prav vladavine prinesle srečo. Tako so tudi v Deklaracijo o neodvisnosti Združenih držav Amerike vključili naslednje znamenite besede: ”Te resnice uveljavljamo zato, da bi bilo povsem jasno, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jih je Stvarnik obdaril z nedvomno neodtujljivimi pravicami in da so med temi pravicami življenje, svoboda in prizadevanje za srečo.“ Bodite pozorni na to, da je zamišljena vladavina piscev deklaracije obljubljala svojim podanikom le pravico do prizadevanja za srečo. Kar pa zadeva zdravje, je zares pohvalno, da številne vladavine podpirajo programe za izboljšanje zdravja svojih državljanov. Vsesplošnega dobrega zdravja večine ljudi pa še vedno nismo dosegli.

Kaj pa če res obstoja vladavina, ki lahko zagotovi to in še več? In kaj če obljublja ne le prizadevanja za srečo, temveč srečo samo? In če obljublja ne le zdravstveno zavarovanje ampak zdravje sámo? Ali vas ne bi razveselilo če bi v njej našli dokončni odgovor na človekovo prizadevanje za zdravjem in srečo?

Dandanes mnogi mislijo, da so to nestvarne sanje. In vendar je bila takšna vladavina dejansko napovedana in opisana v nekaterih podrobnostih. Zanesljive informacije o njej lahko najdemo v Svetem pismu. Ta vladavina je Božje mesijansko kraljestvo.

Kraljestvo oziroma Božja vladavina

Biblija pogosto govori o ”božjem kraljestvu“: Kaj to pravzaprav je? Webster’s New World Dictionary of the American Language definira ”kraljestvo“ kot ”vladavina oziroma država, ki jo vodi kralj ali kraljica“. Preprosto rečeno, Božje kraljestvo je vladavina, kraljevska vladavina, ki ji vlada Božji maziljeni Sin in Kralj Jezus Kristus. Kako pomembna pa je ta vladavina v Božjem namenu? Naj nam odgovori Jezus: ”Iščite najprej božje kraljestvo . . In ta evangelij kraljestva bodo oznanjali po vsem svetu . . . Oznaniti [moram] božje kraljestvo, ker sem zato poslan. . . Oznanja [se] božje kraljestvo in vsak se trudi, da stopi vanj.“ (Matej 6:33; 24:14; Luka 4:43; 16:16)

Beseda ”kraljestvo“ je v evangelijskih poročilih o Jezusovem življenju uporabljena več kot stokrat, včasih v izraziti povezavi z zdravjem in srečo. Bodite pozorni na besede iz Matejevega evangelija 9:35: ”Jezus je obhodil vsa mesta in vasi. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal blagovest kraljestva. Ozdravljal je vsako bolezen in slabost.“ Jezus je sicer res ozdravljal hkrati s poučevanjem o Kraljestvu, vendar pa je bilo ozdravljanje podrejeno oznanjevanju in poučevanju. Znan je bil kot ”Učenik“ in ne kot ”Zdravnik“. (Matej 26:18; Marko 14:14; Janez 1:38) Ni predvsem zdravil in negoval bolnih. Kraljestvo je bilo zanj vedno najvažnejše. Ozdravljal pa je zaradi velikega usmiljenja do ljudi, s čimer je tudi dokazal, da ga zares podpira Bog.

Ozdravljenja, ki jih je povzročal Jezus, so tudi naznanjala ozdravitev človeštva, za kar bo poskrbel, ko bo Božje kraljestvo popolnoma prevzelo oblast nad zemljo. Ozdravitev človeštva pa zagotavlja tudi videnje, opisano v Razodetju 22:1, 2: ”Nato mi je pokazal reko žive vode, bleščečo kakor kristal, ki je izvirala izpod prestola Boga in Jagnjeta. Po sredi njihove ulice in obákraj reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec. Listje tega drevesa je zdravilo narodom.“

Kdaj pa se bomo lahko veselili tega? Morda se vam zdi pričakovanje takšnega presenetljivega ozdravljenja na zemlji prelepo, da bi bilo lahko resnično. Spomnite se vendar na Jezusove besede, ki jih najbrž tudi vi sami izgovarjate v molitvi: ”Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.“ (Matej 6:10)

Božje mesijansko kraljestvo je torej resnično in zanesljivo upanje na skorajšnje zdravje in srečo. Odgovoriti pa moramo še na eno vprašanje.

Ali se lahko že zdaj veselimo zdravja in sreče

Zaradi upoštevanja Božjih načel se lahko že sedaj veselimo boljšega zdravja in smo srečnejši. Na straneh te revije pogosto poudarjamo, da so tisti, ki se v vsakodnevnem življenju držijo Biblije, običajno zaščiteni pred zdravstvenimi težavami zaradi spolne nemorale, kajenja, alkoholizma in zlorabe mamil. Prav tako jim koristi umirjeno življenje in boljši odnosi s sorodniki in tudi z ostalimi.

Izvedeli smo že, da dobro zdravje ne vodi vedno do trajne sreče. Kako pa bi bili vi lahko bolj srečni?

To vprašanje je Jonathan Freedman v že omenjeni raziskavi temeljito proučil. Raziskal je dejavnike, kot so ”ljubezen in spolnost“, ”mladost in starost“, ”dohodek in izobrazba“, ter celo ”mesto in vas“. Verjetno vas bo zanimala njegova ugotovitev, da so imeli vsi ti dejavniki na srečo nekaterih oseb le malo vpliva. Ko je tako navedel primere zelo premožnih ljudi, ki pa so bili vseeno nesrečni, je zaključil: ”Nekoliko presenetljivo je, da pri sreči najbrž nimata največje vloge niti dohodek niti izobrazba.“

Dejansko je s tem ponovil besede modrega biblijskega pisca apostola Pavla: ”Saj sem se navadil biti zadovoljen v vsakršnem položaju.“ (Filipljanom 4:11) Ob tem pa se spomnimo tudi Jezusovih besed: ”Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje ni odvisno od premoženja.“ (Luka 12:15)

Profesor Freedman je torej ugotovil naslednje: ”Vsakokrat, ko pregledamo izjave teh nesrečnih ljudi, ki imajo na prvi pogled vsega na pretek, ugotovimo, da v bistvu nimajo pravega življenjskega smisla in začrtane poti.“ Dodal je še: ”Tega ne bi želel preveč poudarjati, vendar pa resnično kaže da duhovne vrednote obarvajo smisel za realnost, medtem ko njihovo pomanjkanje do neke mere izmaliči in te oropa še marsičesa drugega.“

Danes pravzaprav lahko sami vidimo dokaze o resničnosti teh ugotovitev. Poglejte malo okrog sebe. Ali ne vidite, kako se skoraj vsi ljudje — nekateri imajo malo, drugi veliko gmotnih dobrin — ženejo za srečo, pa vendar niso srečni? Sicer so se nekateri res prepustili stanju, kakršno pač je, in živijo s prikritim obupom. Vendar pa se mnogi, ki iz dneva v dan opravljajo isto, utrujajoče delo, še kar ženejo za stvarmi, ki jih pravzaprav nikoli zares ne dosežejo. Da bi bili srečni, se nekateri poročijo, medtem ko se njihov sosed iz istega razloga ločuje. Eni izgorevajo za delo, medtem ko ga drugi zanemarjajo zaradi dolgih in najbrž tudi dragih počitnic. In prav vsi skušajo doseči isti izmikajoči se cilj, zdravje in srečo. So ga dosegli? Ste ga dosegli vi?

Vaše zdravje, vaša sreča

Dejstvo je, da ste lahko že sedaj bolj zdravi in srečni. Kako?

Zagotovo je modro, da se trudimo z upoštevanjem biblijskega uporabnega nasveta uravnoteženo skrbeti za svoje zdravje. To nam bo tudi pomagalo, da bomo stvarni. To pomeni, zavedati se, da naše nepopolno telo sicer res lahko zboli, kar pa nas ne bo strlo, ko do tega pride. Zato pa se moramo verjetno še bolj potruditi, da bi obdržali optimističen pogled na življenje, medtem ko smo osredinjeni na obljubljeno popolno zdravje v prihajajočem novem svetu.

Da pa bi ugotovili, ali ste že sedaj primerno srečni, se vprašajte naslednje: 1. Ali uspešno nadzorujem svoje lastno življenje? 2. Ali sem običajno v miru s seboj in z bližnjimi? 3. Ali sem na splošno zadovoljen s svojimi življenjskimi dosežki, pretehtanimi v biblijski luči? 4. Ali se skupaj s svojo družino veselim, da lahko služim Bogu?

Vse to je v veliki meri odvisno od nas samih. Mnogi smo morda še kar zdravi in imamo možnosti, da smo tudi srečni. Vendar pa moramo imeti tudi duhovne cilje in si prizadevati, da bi jih dosegli. Ne pozabimo na Jezusove besede: ”Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.“ (Matej 6:21) Imamo namreč biblijsko podprt razlog, da se lahko veselimo celo še boljšega zdravja in še večje sreče pod popolno vladavino Mesijanskega kraljestva. Takrat bomo lahko popolnoma zdravi in srečni.

[Slika na strani 7]

Srečni ljudje radostno oznanjajo drugim svoje upanje o popolnem zdravju