»Bog miru« skrbi za trpeče

BIBLIJA odkriva, da je David starih dni dobro poznal gorje. Precej let je živel kot begunec, neizprosno preganjan od zlobnega in trmastega kralja, ki ga je hotel umoriti. David se je med prenašanjem tega gorja skrival po odmaknjenih krajih. Naredil pa je še nekaj. Glede svoje nesreče je goreče molil k Jehovu. »Z glasom svojim kličem h GOSPODU,« je kasneje zapisal glede svoje preizkušnje. »Pred njim izlivam skrbi svoje, stisko svojo oznanjam pred njim.« (Psalm 142:1, 2)

Danes bi se nekateri rogali Davidovemu zanašanju na Boga. Rekli bi, da je molitev samo psihološka opora, da pa je to praktično izguba časa. Vendar je Davidovo zaupanje v Boga bilo primerno, kajti nazadnje so bili njegovi sovražniki premagani. Tako je, ozirajoč se na pretekle izkušnje, zapisal: »Ta ubožec je klical, in GOSPOD je uslišal, in rešil ga je iz vseh stisk njegovih.« (Psalm 34:6) Ta resnični Bog, na katerega se je David obrnil, je drugod imenovan »Bog miru«. (Filipljanom 4:9; Hebrejcem 13:20) Ali bo on priskrbel rešitev gorja in nam s tem poklonil mir?

Jehova skrbi za vas

Jehova ni ravnodušen do tegob svojega ljudstva. (Psalm 34:15) Pozoren je do potreb svojih služabnikov kot skupine, pa tudi do vsakega posameznika, kateri se ga boji. V starem Jeruzalemu je Salomon ob posvetitvi templja rotil Jehova, naj prisluhne »vsaki molitvi, vsaki prošnji katerega koli človeka ali vsega tvojega ljudstva Izraela, ki bo doživljal stisko in bolečino in razprostrl roke proti tej hiši«. (2. letopisov 6:29, Slovenski standardni prevod) Kakor je Salomon potrdil, vsakdo trpi svoje lastno gorje. Za nekoga je to lahko telesna bolezen. Za drugega, čustveni pretres. Nekateri morda trpijo zaradi smrti ljubljene osebe. V teh kritičnih dneh je običajno gorje tudi brezposelnost, gospodarska stiska in težave v družini.

Pomislite za trenutek še na svojo »stisko in bolečino«. Tu in tam se mogoče počutite kakor David, ki je zapisal: »Čakal sem, da bi me kdo miloval, pa ni bilo nikogar, čakal sem tolažiteljev, pa jih nisem dobil.« Toda lahko ste prepričani, da je Bogu mar za vaše razmere, kajti David je kasneje v istem psalmu zapisal: »Zakaj GOSPOD se ozira na potrebne in jetnikov svojih ne zameta.« (Psalm 69:20, 33)

Glede na Davidove besede smo v širšem smislu lahko mirno prepričani, da Stvarnik posluša molitve teh, za katere bi se lahko reklo, da so jetniki gorja. Ne le to, na njihovo stisko se tudi odzove. Razmislite o naslednjih stavkih, ki odkrivajo Jehovovo sočutje do trpečih.

»Nobene vdove in sirote ne žalite. Če jih kakorkoli razžališ in bodo vpile k meni, gotovo uslišim njih vpitje; in razvname se jeza moja.« (2. Mojzesova 22:22–24)

»Ali ne bo tudi Bog izvršil pravice izvoljencem svojim, ki vpijejo k njemu dan in noč, čeprav jim odlaša?« (Lukež 18:7)

»Kajti rešil bo siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika. Usmili se slabotnega in potrebnega ter duše potrebnih bo rešil. Zatiranja in silovitosti oprosti njih dušo, ker draga je njih kri v očeh njegovih.« (Psalm 72:12–14)

»Kdor se vas dotakne [Božjega ljudstva na zemlji], se dotakne punčice očesa njegovega.« (Zaharija 2:8)

Teh nekaj zgledov kaže, da se Stvarnik zelo zanima za blaginjo svojega ljudstva. Imamo torej dober razlog za to, da upoštevamo opomin apostola Petra: »Vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas.« (1. Petrov 5:7) Kako pa nam bo Bog pomagal v teh dneh gorja?

Kako Bog pomaga trpečim

Videli smo torej, da je David ob prenašanju gorja goreče molil k Bogu za vodstvo. Obenem pa si je tudi sam prizadeval lajšati položaj. Da bi ušel svojim preganjalcem, je bil iznajdljiv. Z zaupanjem v Jehova in lastnim trudom je v nesreči lahko zdržal. Kaj se lahko iz tega naučimo?

Ko se spoprijemamo z gorjem, ni prav nič narobe, da prevzamemo razumno pobudo za to, da bi rešili neki problem. Če se denimo kristjan znajde brez službe, ali si mar ne bo prizadeval najti kakega dela? In če se slabo počuti, ali mar ne bo poiskal zdravniške oskrbe? Da, še Jezus, ki je mogel ozdraviti vsakršno bolezen, je priznal, da ,bolni potrebujejo zdravnika‘. (Matevž 9:12; primerjaj 1. Timoteju 5:23.) Nekaterih nadlog se seveda ne dá odstraniti; enostavno jih je treba zdržati. Kljub temu pravemu kristjanu trpljenje samo po sebi še ni krepost, kot denimo na to gledajo nekateri. (Primerjaj 1. kraljev 18:28.) Namesto tega kristjan naredi vse, kar more, da bi se z gorjem spopadel.

Hkrati je razumno, da v molitvi predložimo zadevo Jehovu. Zakaj? Najprej zato, ker nam opiranje na Stvarnika pomaga »prepričati se, kaj je pomembnejše«. (Filipljanom 1:10, NW) Kadar denimo iščemo zaposlitev, nam bo zanašanje na Boga v molitvi pomagalo, da ne bomo sprejeli dela, ki je v nasprotju z biblijskimi načeli. Ognili se bomo tudi temu, da bi zaradi ljubezni do denarja »krenili proč od vere«. (1. Timoteju 6:10, EI) Kadar se torej odločamo o čem pomembnem – o zaposlitvi ali kaki drugi življenjski stvari – moramo upoštevati Davidov poziv: »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« (Psalm 55:22)

Molitev nam tudi pomaga obdržati duševno ravnotežje in gorje nas tako ne prevzame povsem. Apostol Pavel je pisal: »V vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem.« S kakšnim rezultatom? »Mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:6, 7) Da, mir, Božji mir, »presega ves razum«, zato nas lahko utrdi, ko nas bremenijo čustvene bolečine. ,Čuval in ohranil bo naše srce in misli‘ ter nam tako pomagal ogniti se prenagljenim in nespametnim odzivom, zaradi česar bi si gorje lahko še povečali. (Propovednik 7:7)

Molitev lahko naredi še več. Povzroči lahko, da se neki položaj izteče drugače, kakor bi se sicer. Premislite o naslednjem biblijskem zgledu: Ko je apostol Pavel bil zaprt v Rimu, je spodbujal sokristjane, naj molijo zanj. Zakaj? »Tolikanj bolj pa vas prosim, da delate to,« jim je pisal, »da vam bom tem hitreje povrnjen.« (Hebrejcem 13:19) Pavel je vedel, da bodo vztrajne molitve sovernikov lahko vplivale na to, kdaj ga bodo izpustili. (Filemonu 22)

Ali bo molitev spremenila izid vašega gorja? Lahko da. Vendar pa bi se morali zavedati, da Jehova na molitve ne odgovori vedno tako, kot morda pričakujemo. Pavel je na primer vedno znova molil glede svojega ,trna v mesu‘ (morda kakšna zdravstvena težava, povezana z njegovim vidom). Namesto da bi Bog gorje odstranil, je Pavlu dejal: »Dosti ti je moja milost; zakaj moč moja se v slabosti izkazuje popolna.« (2. Korinčanom 12:7–9)

Naše težave torej včasih ne bodo odstranjene. Namesto tega bomo imeli priložnost dokazati, kako zaupamo našemu Stvarniku. (Dejanja 14:22) Zraven tega smo lahko prepričani, da tudi če Jehova neke stiske ne odstrani, »stori [. . .] izhod iz nje, da jo [moremo] prenesti«. (1. Korinčanom 10:13) Da, Jehova ni zaman imenovan »Bog vsake tolažbe, ki nas tolaži v vsaki stiski«. (2. Korinčanom 1:3, 4) Daje nam vse, kar potrebujemo, da bi kar se da mirno zdržali.

Kmalu svet brez gorja!

Stvarnik obljublja, da bo po svojem Kraljestvu kmalu opravil z gorjem človeštva. Kako bo to izpolnil? Tako, da bo odstranil Satana Hudiča, glavnega povzročitelja gorja in največjega sovražnika miru, ki ga Biblija označi kot ,boga tega sveta‘. (2. Korinčanom 4:4) Vendar bo njegovega nadzora nad človeštvom kmalu konec. Odstranitev Satana bo omogočila, da bodo tisti, ki se bojijo Boga, prejeli neštete blagoslove. Biblija obljublja, da bo Jehova ,obrisal vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo‘. (Razodetje 21:1–4)

Ali se svet brez gorja zdi prelep, da bi bil resničen? Na življenje s težavami smo se že tako navadili, da si le stežka predstavljamo, da bi bili brez njih. Toda prav to, da bi človeštvo živelo brez strahu, zaskrbljenosti in nesreč, nam je Bog namenil že ob ustvaritvi, in njegov namen se bo izpolnil. (Izaija 55:10, 11)

To upanje so našle tudi v uvodnem članku omenjene Sonja, Fabijana in Ana. Sonjo, katere sinova sta umrla zaradi aidsa, je precej pomirilo upanje, ki ga ponuja Biblija – vstajenje pravičnih in nepravičnih. (Dejanja 24:15) »Eno je gotovo,« pravi, »naše upanje presega vsako bolečino.«

Ano je še med bivanjem v sirotišnici obiskala neka Jehovova priča. »Iz Biblije mi je pokazala Jehovovo ime,« pravi Ana, »in jokala sem od veselja. Obupno sem potrebovala pomoč in izvedela sem, da obstaja Bog, ki skrbi za nas.« Ko je Ana zapustila sirotišnico, je sprejela biblijski pouk in se še več naučila o Jehovovih obljubah. Nato je posvetila svoje življenje Jehovu in to simbolizirala s krstom. »Od tedaj se v molitvi zanašam na Jehova in tolaži me zagotovilo, da mi bo pomagal.«

Tudi Fabijana je s spoznanjem Božjih obljub za prihodnost kljub svojemu trpljenju našla veliko tolažbe in duševni mir. »Ko človek spozna resnico iz Biblije, je podobno, kakor da bi zapustil neki zelo temen in mračen prostor in vstopil v čisto, svetlo in prijetno sobo.« (Primerjaj Psalm 118:5.)

Toda kako bo prišlo do dobesednega miru po vsem planetu? Poglejmo to v naslednjih člankih.

[Okvir na strani 6]

Mnogo obrazov gorja

▪ Približno četrtina svetovnega prebivalstva živi v skrajni revščini, še več milijonov pa jih živi v nečloveških razmerah, ki ogrožajo njihovo preživetje.

▪ Več kot 200 milijonov otrok je nedohranjenih.

▪ Diareja vsako leto pomori okrog tri milijone otrok do petega leta starosti.

▪ Infekcijske bolezni so samo 1993. leta pomorile kakih 16,5 milijonov ljudi. Ker nekatere države bolezni drugače kategorizirajo, je pravo število lahko veliko večje.

▪ Sodijo, da je 500 milijonov ljudi prizadela kakšna duševna motnja.

▪ Stopnja samomorov pri mladih narašča veliko hitreje kot pri kateri koli drugi starostni skupini.

▪ »Lakota in brezposelnost sta madeža sveta,« poroča The Unesco Courier. »Sedem najbogatejših narodov na svetu ima 35 milijonov brezposelnih in samo v Braziliji je 20 milijonov delavcev, katerim služba še malo ne zagotavlja, da se bodo lahko najedli do sitega.«

[Slike na strani 7]

Molitev nam lahko pomaga osrediniti se na Božje obljube o svetu brez gorja