Ali bodo trpeči kdaj imeli mir
ALI bi radi dočakali konec trpljenja, ne le svojega, ampak tudi trpljenja vsega človeštva? Razmislite o naslednjih zgledih:
Sonjo je doletelo veliko gorja.a Najprej je odkrila, da ima mož že več kot deset let prešuštno razmerje. Potem se je najmlajši sin okužil s HIV-om in umrl zaradi aidsa. Dve leti kasneje je zbolel še drugi sin in kmalu umrl, tudi on zaradi aidsa. »Zadnja faza te bolezni je bila tako dolga,« se spominja Sonja. »Mučila ga je huda depresija, izgubil je lase in tudi videti ni mogel dobro. Bilo je zelo žalostno.«
Fabijana, univerzitetna študentka v Braziliji, je bila zaskrbljena zaradi družbenih krivic po svetu. Nato je tudi njeno življenje zadela nesreča. Njen brat, ki je trpel zaradi depresije, je naredil samomor. Ko je Fabijana nato izgubila še službo, ji je prijateljica predlagala, naj poišče pai-de-santa (vrača), s pojasnilom, da trpi tolikšno nesrečo prav gotovo zato, ker je nekdo nad njo izrekel urok. Toda pai-de-santo ji ni prinesel rešitve. Namesto tega se je počutila trpinčeno in zaradi nadlog ni mogla spati.
Pri Ani pa se je gorje začelo že zelo zgodaj v življenju. »Ko sem bila stara eno leto,« pripoveduje, »me je zapustila mama, in k sebi me je vzela babica.« Ko je imela komaj tri leta, ji je babica umrla. Ano so poslali v sirotišnico v Rio de Janeiro in tam je ostala vse do svojega trinajstega leta. »Z nami so ravnali zelo grdo in postala sem uporniška,« pravi. »Ko sem bila večja, sem se upirala prav vsemu.«
Videti je, da vsakega človeka tako ali drugače kdaj doleti gorje. Vsak dan, ko gledamo, beremo ali poslušamo novice, naletimo na zgodbe o človeški tragediji. »V naši [. . .] dobi množičnih komunikacijskih sredstev je prvič postalo praktično nemogoče pobegniti neprestanemu bombardiranju slabih novic,« piše dr. Mary Sykes Wylie. »Vojne, naravne nesreče, industrijske katastrofe, prelivanje krvi v prometu, zločini, terorizem, spolna zloraba, posilstva, nasilje v družini – zaradi vsega tega je travma strašni vsakodnevni motiv dvajsetega stoletja.« Krščanski apostol Pavel je to, kar človek doživlja, takole stvarno povzel: »Vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah.« (Rimljanom 8:22)
Kaj pa vi? Ali doživljate gorje? Kakšno pomoč lahko pričakujete? Ali boste kdaj dosegli pravi mir? Sonja, Fabijana in Ana so našle resnično tolažbo in dobršno mero miru! O tem si lahko preberete v naslednjem članku.
[Podčrtna opomba]
a Imena v članku so spremenjena.