Izpolnili so Jehovovo voljo

Najti Izaku ženo

OSTARELI mož, ki je sedel pri vodnjaku, je bil izčrpan. S svojimi slugami in desetimi kamelami je namreč prepotoval vse od bližine Bersebe do severne Mezopotamije, torej več kot 800 kilometrov dolgo pot.a Ta izmučeni popotnik se je zdaj, ko so dosegli cilj, ustavil, da bi razmislil o svoji težki nalogi. Kdo je to bil in zakaj se je odpravil na to naporno potovanje?

Ta mož je bil Abrahamov služabnik, ,najstarejši iz njegove hiše‘. (1. Mojzesova 24:2) V poročilu ni njegovega imena, toda očitno gre za Eliezerja, ki ga je Abraham nekoč imenoval »moj domači hlapec« in o katerem je govoril, da bo ,njegov dedič‘. (1. Mojzesova 15:2, 3) To je bilo seveda takrat, ko Abraham in Sara še nista imela otrok. Zdaj pa je bil njun sin Izak star 40 let in čeprav Eliezer ni bil več Abrahamov glavni dedič, je le-temu še vedno služil. Ko ga je Abraham torej prosil nekaj zahtevnega, je privolil. Kaj je to bilo?

Zahtevna naloga

V Abrahamovih dneh poroka ni vplivala le na neko družino, ampak tudi na cel rod oziroma patriarhalno skupnost. Zato je bila navada, da so starši izbrali zakonskega tovariša za svojega otroka. Ko pa je Abraham iskal ženo za sina Izaka, se je znašel v precepu. Kanaanci tistega kraja so ravnali brezbožno, zato poroka s katero izmed njih ni prišla v poštev. (5. Mojzesova 18:9–12) Navada je sicer bila, da so se poročali znotraj svojega rodu, toda Abrahamovi sorodniki so živeli na stotine kilometrov stran v severni Mezopotamiji. Izaka pa tja tudi ni mogel enostavno kar naseliti, saj je Jehova Abrahamu obljubil: »Semenu tvojemu dam to deželo,« Kanaan. (1. Mojzesova 24:7) Abraham je zato Eliezerju rekel: »Pojdeš v mojo deželo in k sorodovini moji in vzameš ženo sinu mojemu Izaku.« (1. Mojzesova 24:4)

Eliezer je po dolgem potovanju počival pri vodnjaku in tehtal svojo nalogo. Vedel je, da bodo k vodnjaku kmalu prišle žene po večerno zalogo vode. Zato je rotil Jehova: »Ko porečem kateri deklici: Nagni mi, prosim, vrč svoj, da pijem; in ona odgovori: Pij, pa še velblodom tvojim bom dala piti, da bode ta, ki si jo določil hlapcu svojemu Izaku, in po tem spoznam, da izkazuješ milost gospodu mojemu.« (1. Mojzesova 24:14)

Ko je še molil, se je približala očarljiva mladenka z imenom Rebeka. »Daj mi, prosim, malo piti iz svojega vrča,« jo je prosil Eliezer. Rebeka je to storila in nato dejala: »Tudi velblodom tvojim zajmem, dokler se ne napojé.« To je bila velikodušna ponudba, kajti žejna kamela lahko v borih desetih minutah popije tudi do 95 litrov vode! Rebeka je morala vedeti, da bo usluga, ki jo je ponudila, naporno opravilo ne glede na to, ali so kamele bile tako žejne ali ne. In res »urno izprazni vrč v korito in zopet hiti k vodnjaku zajemat, in zajme vsem velblodom njegovim«. (1. Mojzesova 24:15–20)

Eliezer je zaznal Jehovovo vodstvo in Rebeki dal zlat obroček in dve zlati zapestnici, kar bi bilo danes vredno 1400 ameriških dolarjev. Ko mu je Rebeka povedala, da je vnukinja Nahorja, Abrahamovega brata, se je zahvalil Bogu. »Mene je spremil Gospod na potu v hišo bratov mojega gospoda,« je dejal. (1. Mojzesova 24:22–27, EI) Eliezerja so nato privedli k Rebekini družini. Čez čas je Rebeka postala Izakova žena in imela prednost, da je postala prednica Mesija, Jezusa.

Pouk za nas

Jehova je blagoslovil Eliezerjev trud in molitev, da bi našel Izaku bogaboječo tovarišico. Pomnite pa, da je bil Izakov zakon neposredno povezan z Božjim namenom, da se seme rodi po Abrahamu. Zato naj nas ta pripoved ne vodi do sklepa, da bo vsakdo, ki bo molil za zakonskega partnerja, tega tudi čudežno dobil. Toda Jehova nas bo, če se ravnamo po njegovih načelih, okrepil, da bomo zdržali izzive, ki jih prinašajo kakršne koli okoliščine v življenju, bodisi zakonskega ali samskega stanu. (1. Korinčanom 7:8, 9, 28; primerjaj Filipljanom 4:11–13.)

Eliezer se je moral zelo truditi, da je delal vse na Jehovov način. Morda se tudi nam zdi, da prilagajanje Jehovovim normam ni vedno lahko. Morda je na primer težko najti zaposlitev, ki ne duši teokratične dejavnosti, bogaboječega zakonskega partnerja, krepilne tovariše ali pa zabavo, ki ni poniževalna. (Matevž 6:33; 1. Korinčanom 7:39; 15:33; Efežanom 4:17–19) Toda Jehova lahko podpira te, ki nočejo odstopati od biblijskih načel. Biblija obljublja: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6)

[Podčrtna opomba]