Živite v skladu s svojo zakonsko obljubo!

POROČNI dan je radosten dan. Je pa tudi zelo resen dogodek. Nevesta in ženin izrečeta slovesno obljubo, ki bo vplivala na preostalo življenje. Ljudje, navzoči kot gostje na poroki, so priče te slovesne obljube, toda glavna Priča je Bog Jehova.

Biblija ne zahteva določenih postopkov ali posebnega poročnega obreda. Pa vendar se poroko, v znak priznanja njenega božanskega izvora, običajno formalno opravi tako, da se med verskim obredom izreče poročni obljubi. Jehovove priče že nekaj let uporabljamo naslednjo zakonsko obljubo: »Jaz –– vzamem –– za svojo(ega) zakonito(ega) (ženo/moža), ljubil(a) te bom in ljubeče skrbel(a) zate (nevesta: in te globoko spoštovala) v skladu z Božjim zakonom za krščanske (žene/može), pojasnjenim v Svetem pismu, vse dokler bova po Božji zakonski ureditvi živela skupaj na zemlji.«a

Nekaj, o čemer se mora razmisliti

Če se nameravate poročiti, bi bilo zelo koristno, da o resnosti in pomenu te obljube razmislite pred poročnim dnem. Salomon je dejal: »Ne bodi nagel s svojimi usti in srcu svojemu ne daj hiteti, da izreče besedo pred Bogom.« (Propovednik 5:2) Kaj pa, če ste že poročeni? Potem vam bo koristilo, če boste globoko premišljevali o pomembnosti te slovesne obljube, ki ste jo izrekli pred Jehovom. Ali živite v skladu z njo? Kristjani svoje obljube jemljemo resno. Salomon nadaljuje: »Kar obljubiš, izpolni! Bolje, da ne obljubiš, nego da obljubiš, a ne izpolniš. Ne dopusti ustom svojim, da v greh zapeljejo meso tvoje, in ne govóri pred poslancem Božjim [angelom, NW]: Bila je pomota!« (Propovednik 5:4–6)

Pregledovanje poročne obljube po odlomkih bo nedvomno obogatilo vaše razumevanje tega, kar ste slovesno obljubili.

»Jaz –– vzamem«: To so uvodne besede obljube. Poudarjajo vašo osebno odgovornost za odločitev, da se boste poročili.

Sveto pismo v krščanski ureditvi nikogar ne obvezuje, da se mora poročiti. Sam Jezus Kristus je ostal neporočen in priporočal samstvo tem, ki »le-to lahko sprejmejo« (NW). (Matevž 19:10–12) Po drugi strani pa so bili Jezusovi apostoli v večini poročeni možje. (Lukež 4:38; 1. Korinčanom 9:5) Jasno je, da se mora človek sam osebno odločiti za poroko. Sveto pismo nikomur ne daje oblasti, da drugega sili v zakon.

In zato ste, če se namenite poročiti, vi sami odgovorni za to. Tako tudi vi izberete človeka, s katerim se boste poročili. Ko izrečete zakonsko obljubo z besedami: ,Jaz vzamem –​–‘, vzamete ali sprejmete to osebo z njegovimi ali njenimi vrlinami – toda tudi z njegovimi ali njenimi napakami.

Sčasoma boste pri svojem zakoncu verjetno odkrili nepričakovane osebnostne lastnosti. Tu in tam boste razočarani. Biblija pravi, da »so se [vsi] pregrešili ter nimajo slave Božje«. (Rimljanom 3:23) Zato se boste morda morali prilagoditi, da bi ugodili svojemu zakoncu. To utegne biti težko in včasih bi najraje odnehali. Toda zapomnite si, zakonsko obljubo ste izrekli v Jehovovi navzočnosti. On vam lahko pomaga, da uspete.

»Za zakonito(ega) (ženo/moža)«: Pri prvi poroki je Bog Jehova, ko je Adamu dal Evo v zakon, dejal, da »morata postati eno meso« (NW). (1. Mojzesova 2:24; Matevž 19:4–6) Zakonska zveza je tako najtesnejši odnos, kar jih med dvema človekoma lahko je. Zakon vas privede v novo sorodstveno vez. Sprejmete nekoga, da bi bil vaša »zakonita žena« ali vaš »zakoniti mož«. Temu ni podoben noben drug odnos. Dejanja, ki povzročijo majhno škodo pri teh razmerjih, v zakonski ureditvi lahko hudo ranijo.

Za primer vzemite svetopisemski nasvet, ki ga najdete v Listu Efežanom 4:26. Tu Biblija pravi: »Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo.« Morda s sorodniki in prijatelji težav niste vedno rešili tako hitro, kot bi jih morali. Toda vaš zakonec vam je bliže kot kateri koli drug sorodnik ali prijatelj. Če z njim stvari ne boste hitro reševali, to lahko ogrozi posebno sorodstveno vez med vama.

Ali puščate, da se neko nesoglasje med vami in vašim zakoncem razvije v dolgotrajen vir razburjenosti ali nejevolje? Ali se nesporazumi in vznemirljiva stanja vlečejo po več dni? Da bi živeli v skladu z vašo obljubo, ne smete dopustiti, da bi takrat, ko nastopijo težave, minil dan, vi pa se ne bi pobotali s svojim zakoncem. To pomeni, da morate odpuščati in pozabljati kot tudi priznavati svoje lastne pomanjkljivosti in napake. (Psalm 51:5; Lukež 17:3, 4)

»Ljubil(a)«: Bodoči mož obljublja, da bo nevesto ,ljubil in ljubeče skrbel zanjo‘. V to ljubezen sodi romantična ljubezen, ki ju je verjetno združila. Toda takšna ljubezen ni dovolj. Ljubezen, ki jo kristjan obljubi svojemu zakoncu, je močnejša in obsežnejša.

V Listu Efežanom 5:25 piše: »Možje, ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil cerkev.« Jezusova ljubezen do občine prav gotovo ne bi mogla soditi v isto skupino kot romantična ljubezen med spoloma. Izraza »ljubite« in »ljubil«, ki se uporabljata v tem svetopisemskem stavku, izvirata iz besede agápe, ta se nanaša na ljubezen, ki jo vodijo načela. Biblija tu možem zapoveduje, naj svojim ženam izkazujejo nenehno, neomajno in trajno ljubezen.

To ni samo čustvo »ljubim te, zato ker me ti ljubiš«. Mož si za blaginjo svoje žene prizadeva celo bolj kot za svojo in tudi žena tako ljubi moža. (Filipljanom 2:4) Če boste do svojega partnerja gojili močno ljubezen, vam bo to pomagalo živeti v skladu z vašo zakonsko obljubo.

»Ljubeče skrbel(a)«: Glede na neki slovar »ljubeče skrbeti« pomeni ,imeti za dragoceno, čutiti ali kazati srčno navezanost‘. Ljubezen morate izražati z besedami in deli! Žena mora biti še posebej neprestano deležna ljubezni, ki ji jo izkazuje njen mož. On morda dobro skrbi za njene telesne potrebe, vendar to ni dovolj. So žene, ki imajo dovolj hrane in udoben dom, toda zelo so nesrečne, ker jih zakonski partnerji zanemarjajo in se ne menijo zanje.

Po drugi strani pa ima žena, ki ve, da je ljubljena in se ljubeče skrbi zanjo, prav gotovo razlog za srečo. Seveda lahko enako rečemo za moža. Pravo ljubezen zelo poudarjajo pristne ljubkovalne besede. V Visoki pesmi zaljubljeni pastir izjavlja: »Kako je lepa ljubav tvoja [so lepe ljubkovalne besede tvoje, NW], sestra moja, nevesta! koliko boljša je ljubav tvoja [so ljubkovalne besede tvoje, NW] nego vino in mazil tvojih duh boljši nego vseh dišav!« (Visoka pesem 4:10)

»In globoko spoštovala«: Skozi vsa stoletja so obstajali moški, ki so ženske zlorabljali in poniževali. Po reviji World Health se celo danes »nasilje nad ženskami pojavlja v vsaki državi in vsakem družbenem in gospodarskem sloju. Mož ima v mnogih kulturah pravico pretepati ženo.« Večina moških morda ni kriva za takšno vedenje. A kljub temu se zdi, da mnogi moški ne kažejo pravega zanimanja za zadeve, ki se tičejo žensk. Zato so mnoge razvile negativen odnos do njih. Nekatere žene so slišali praviti: »Ljubim svojega moža, toda ne morem ga spoštovati!«

Vendar Bog Jehova ceni žensko, ki se trudi spoštovati svojega moža – tudi če ta občasno ne uspe izpolniti njenih pričakovanj. Takšna ženska priznava, da je Bog dal možu nalogo ali položaj. (1. Korinčanom 11:3; Efežanom 5:23) Globoko spoštovanje moža je tako del njenega čaščenja Jehova in poslušnosti Njemu. Bog te poslušnosti pobožne ženske ne spregleda. (Efežanom 5:33; 1. Petrov 3:1–6; primerjaj Hebrejcem 6:10.)

Spoštovanje v zakonu mora biti vzajemno in treba si ga je zaslužiti, ne pa samo pričakovati ali zahtevati. Na primer, za zbadljiv ali žaljiv govor v zakonski ureditvi ni prostora. Ne bi bilo ljubeče ali spoštljivo, če bi o svojem možu ali svoji ženi razlagali kaj poniževalnega. Iz tega, da drugim razkrivate zakončeve napake ali o njih javno govorite, ne more priti nič dobrega. Celo če je le šala, lahko kdo glede tega pokaže veliko pomanjkanje spoštovanja. Besede iz Lista Efežanom 4:29, 32 veljajo za može in žene. Tu Biblija pravi: »Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba [. . .]. Bodite pa med seboj blagi, milosrčni [nežnočutni, NW].«

»V skladu z Božjim zakonom [. . .], pojasnjenim v Svetem pismu«: Bog želi, da smo svobodni pri izbiri in v dejanju. Ne obremenjuje nas z dolgim seznamom pravil, ki urejajo zakonsko življenje. A vendar je zavoljo nas dal zapisati nekaj smernic.

Danes je o zakonu natisnjenega obilo raznolikega gradiva, mnogo ljudi pa o tem tudi po svoje modruje. Toda bodite previdni! Veliko informacij na témo zakon, ki krožijo, je v nasprotju z Biblijo.

Zavedajte se tudi tega, da se razmere od para do para razlikujejo. Poročeni pari so nekako podobni snežinkam; od daleč se morda zdijo popolnoma enaki, toda v resnici je vsak edinstven, drugačen od vseh drugih. Zveza vaše osebnosti z osebnostjo vašega zakonca se ne ponovi pri nobenem drugem zakonskem paru na svetu. Zato ne sprejemajte prenagljeno osebnih pogledov drugih. Ni človeškega pravila, ki bi bilo uporabno v vsakem zakonu!

V nasprotju s tem pa so vse biblijske zapovedi resnične in praktično uporabne. Apostol Pavel je napisal: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje.« (2. Timoteju 3:16; Psalm 119:151) Če boste brali Biblijo in sprejemali njen pouk kot vodilo v vsakodnevnem življenju, boste lahko živeli v skladu s svojo zakonsko obljubo. (Psalm 119:105)

»Vse dokler bova živela skupaj na zemlji«: To kaže na dolgotrajno povezanost. Bog zapoveduje, da »zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo [se mora držati, NW] žene svoje«. (1. Mojzesova 2:24) Jehova želi, da bi bila skupaj. Da bi skupaj služila Bogu. Skupaj preučevala njegovo Besedo. Si vzela čas, da bi se skupaj sprehajala, skupaj sedela, jedla. Skupaj uživala življenje!

Nekateri pari si prizadevajo vsak dan vzeti čas za medsebojni pogovor. Ta povezanost je celo po mnogo letih zakona nujna za zakonsko srečo.

»Po Božji zakonski ureditvi«: Zakon je dar Boga Jehova, ki je vpeljal zakonsko ureditev. (Pregovori 19:14) Če njegove ureditve ne boste upoštevali, bo to ogrozilo vašo zakonsko srečo, pa tudi vaš odnos s Stvarnikom. Po drugi strani pa bosta mož in žena, kadar bosta negovala dober odnos z Jehovom, kar bosta kazala s poslušnostjo do njegovih ureditev, imela miroljuben odnos z drugimi, pa tudi med seboj. (Pregovori 16:7)

Nikoli ne pozabite, da je Jehova glavna Priča vaši zakonski obljubi. Še naprej živite v skladu s to slovesno obljubo in vaš zakon bo vir hvale in slave Bogu Jehovu!

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo/slike na strani 22]

Zakonski pari so nekako podobni snežinkam. Od daleč se morda zdijo vsi popolnoma enaki, toda v resnici je vsak par edinstveno drugačen.

[Vir slike]

Snežinke/Dover