Ali si lahko vzgojite več sprevidevnosti
SPREVIDEVNOST je »sposobnost oziroma zmožnost uma, da razločuje stvari«. Lahko pa označuje tudi »ostrino presoje« ali »sposobnost zaznavanja razlik med stvarmi in mnenji«. Tako piše v Webster’s Universal Dictionary. Sprevidevnost je vsekakor zaželena lastnost. Koliko je vredna, je razvidno iz tehle Salomonovih besed: »Kajti modrost pride v srce tvoje in znanje bode prijetno duši tvoji, [. . .] umnost [sprevidevnost, NW] te bo stražila, da te otme slabega pota.« (Pregovori 2:10-12)
Pač, če znamo sprevidevati, nam to pomaga, da se ognemo »slabega pota«, ki pa je danes zelo razširjen. Koristi pa nam še pri mnogočem. Staršem denimo otroci pogosto pravijo: ‚Sploh me ne razumeš!‘ Toda starši, ki znajo sprevidevati, vedo, kako le z nekoliko preiskave prodreti do občutkov in problemov, ki težijo njihove otroke. (Pregovori 20:5) Sprevideven soprog ne bo prehitro sklepal, temveč bo poslušal ženo in skušal uvideti, kaj misli in čuti. Žena pa bo enako ravnala pri svojem možu. Tako se »z modrostjo [. . .] hiša zida in z umnostjo [sprevidevnostjo, NW] se utrdi«. (Pregovori 24:3)
Sprevidevnost pomaga tudi uspešno obvladovati vsakršen položaj. V Pregovorih 17:27 piše: »Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.« Sprevideven človek ni zaletav, ničesar se ne bo lotil naglo in brez premisleka. Predno kaj naredi, skrbno pretehta morebitne posledice. (Lukež 14:28, 29) Poleg tega živi bolj v miru z drugimi, saj zaradi svojih »preudarnih ustnic« (NW) skrbno zbira besede. (Pregovori 10:19; 12:8) Najpomembnejše pa je, da takšen človek ponižno priznava svoje slabosti in se po vodstvo ne obrača k človeku, temveč k Bogu. To pa ugaja Jehovu, kar je nadaljnji razlog, zakaj si vzgojiti sprevidevnost. (Pregovori 2:1-9; Jakob 4:6)
Izraelcem je manjkalo sprevidevnosti
Kako nevarno je, če pozabimo biti sprevidevni, je razvidno iz dogodka v zgodnji izraelski zgodovini. Navdihnjeni psalmist se je v mislih povrnil v ta čas in rekel: »Naši očetje v Egiptu niso razumeli tvojih čudovitih del, niso pomnili tvoje velike ljubezni, temveč so se upirali Najvišjemu pri Rdečem morju.« (Psalm 106:7, EI)
Jehova je že prej, predno je Mojzes izpeljal Izraelce iz Egipta, pokazal svojo moč in odločnost, da osvobodi svoje ljudstvo, s tem ko je nad to mogočno svetovno silo poslal deset nadlog. Faraon je nato Izraelcem dovolil oditi, in Mojzes jih je vodil k obali Rdečega morja. Takrat pa je egiptovska vojska krenila za njimi, da bi jih ujela. Videti je bilo, kot da so se Izraelci ujeli v zanko ter da bo njihova komaj pridobljena svoboda zelo kratke sape. Biblijsko poročilo zato pravi: »In ustrašijo se sinovi Izraelovi zelo in vpijejo h GOSPODU.« Nato pa so se spravili nad Mojzesa z besedami: »Zakaj si nam to storil, da si nas izvedel iz Egipta? [. . .] zakaj bolje nam je služiti Egipčanom nego umreti v puščavi.« (2. Mojzesova 14:10-12)
Njihov strah se nam morda zdi razumljiv, vendar le dokler se ne spomnimo, da so videli že deset izrednih dokazov Jehovove moči. Sami so doživeli to, na kar jih je Mojzes spomnil kakih 40 let pozneje: »Izpeljal nas je GOSPOD iz Egipta z mogočno roko in iztegnjeno ramo, z veliko grozo, z znamenji in s čudeži.« (5. Mojzesova 26:8) Kot je napisal psalmist, so torej Izraelci, ko so zavrgli Mojzesovo vodstvo, pokazali, da ničesar ‚ne razumejo‘. Kljub temu pa je Jehova izpolnil svojo obljubo in egiptovskim silam prizadel velik poraz. (2. Mojzesova 14:19-31)
Podobno bi lahko vera pojemala tudi nam, če bi se preskušnjam postavili po robu z dvomom in neodločnostjo. Sprevidevnost pa nam bo pomagala, da bomo vedno vse videli v pravi luči in se spomnili, koliko mogočnejši je Jehova od vsakega, ki bi nam morda nasprotoval. Poleg tega nam bo pomagala, da bomo vedno imeli na umu, kaj je Jehova že storil za nas. Pomagala pa nam bo tudi, da ne bomo nikoli zgubili spred oči dejstva, da je on Tisti, ki ‚varuje vse, kateri ga ljubijo‘. (Psalm 145:18-20)
Pridobiti si duhovno sprevidevnost
Sprevidevni pa ne postanemo kar sami po sebi z leti. Sprevidevnost si je treba vzgojiti. Modri kralj Salomon, ki si je prav zaradi svoje sprevidevnosti pridobil mednarodni sloves, je rekel: »Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti [sprevidevnosti, NW]! Boljša namreč je nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata.« (Pregovori 3:13, 14) Kako pa je Salomon prišel do sprevidevnosti? Dal mu jo je Jehova. Salomon je, ko ga je Jehova vprašal, s čim naj ga blagoslovi, odgovoril: »Daj [. . .] hlapcu svojemu razumno srce, da more soditi ljudstvo tvoje in razpoznavati [sprevidevati, NW] dobro in zlo.« (1. kraljev 3:9) Salomon je Jehova v resnici imel za svojega pomočnika. Prosil ga je za sprevidevnost in dobil je je več, kot je to običaj. In kakšen je bil rezultat? »Večja je bila modrost Salomonova nego modrost vseh sinov na Jutrovem in vsa modrost Egipčanov.« (1. kraljev 4:30)
Iz Salomonovega doživljaja lahko spoznamo, kje naj iščemo sprevidevnost. Tudi mi bi se morali obrniti na Jehova, kakor se je Salomon. Kako pa? No, Jehova nam je priskrbel svojo Besedo, Biblijo. Ta nam daje uvid v njegovo mišljenje. Ko beremo Biblijo, kopljemo po dragocenem kamnolomu znanja, kjer dobimo gradbene kamne za duhovno sprevidevnost. O vsem, kar se z branjem Biblije naučimo, pa naj bi tudi globoko razmišljali. Šele tedaj bomo na podlagi pridobljenega znanja lahko prav odločali. Sčasoma bomo naše zaznavne sposobnosti toliko vzgojili, da bomo postali ‚odrasli v razumnosti‘ in bomo lahko ‚razločevali [sprevidevali] dobro in hudo‘. (1. Korinčanom 14:20, EI; Hebrejcem 5:14; primerjaj 1. Korinčanom 2:10.)
Zanimivo, od sprevidevnosti, katero je Jehova dal Salomonu, imamo lahko še danes korist. Kako pa? Salomon se je naučil to modrost tudi spretno izražati v pregovorih, ki so bili prave zgoščene kapljice božje navdihnjene modrosti. In mnogi od teh rekov so ohranjeni v biblijski knjigi Pregovori. S preučevanjem te knjige bomo od Salomonove sprevidevnosti imeli tudi sami korist, poleg tega pa nam bo to tudi pomagalo, da si bomo to sposobnost tudi vzgojili.
Pri preučevanju Biblije pa si lahko pomagamo z biblijskimi učili, kot sta reviji Stražni stolp in Prebudite se!. Stražni stolp že več kot 116 let iskrenim ljudem oznanjuje Jehovovo kraljestvo. Revija Prebudite se! pa s svojima predhodnikoma že vse od leta 1919 razlaga svetovne razmere. Ti reviji preiskujeta biblijske resnice in nas vedno bolj duhovno razsvetljujeta. To pa nam pomaga sprevideti napake, bodisi tiste, ki jih uči krščanstvo, bodisi tiste v našem lastnem razmišljanju. (Pregovori 4:18)
Pri vzgajanju sprevidevnosti pa nam pomaga tudi prava družba. Eden od pregovorov kralja Salomona se glasi: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20) Žalostno, da se tega pregovora ni ob nekem pomembnem trenutku spomnil Salomonov sin Roboam. K njemu so po očetovi smrti prišli izraelski rodovi in zahtevali, naj jim olajša breme. Roboam se je najprej posvetoval s starejšimi možmi. Ti so ga spodbudili, naj posluša predlog teh desetih rodov, in s tem pokazali sprevidevnost. Nato pa se je obrnil k mladeničem. Iz teh pa sta veli neizkušenost in pomanjkanje sprevidevnosti, saj so Roboama spodbudili, naj Izraelcem odgovori s pretnjo. Roboam je poslušal mladeniče. In kakšne so bile posledice? Izrael se je uprl in Roboam je bil ob večino svojega kraljestva. (1. kraljev 12:1-17)
Bistveno pri vzgajanju sprevidevnosti pa je, da poiščemo pomoč svetega duha. Biblijski pisec Nehemija je, ko je gledal nazaj, na vse, kar je Jehova storil za Izraelce po njihovi osvoboditvi iz ujetništva v Egiptu, med drugim rekel: »Svojega dobrega duha si jim dal, da bi jih spametoval.« (Nehemija 9:20, EI) Tudi Jehovov duh nam torej lahko pomaga, da se spametujemo. Ko molite za Jehovov duh, da bi vam dal sprevidevnost, pa molite s trdnim zaupanjem, saj Jehova »vsem daje obilo in nikomur ne oponaša«. (Jakob 1:5; Matevž 7:7-11; 21:22)
Sprevidevnost in uvid
Tudi apostol Pavel je pokazal sprevidevnost, ko je oznanjal resnico ljudem iz drugih narodov. Nekoč, na primer, se je v Atenah »izprehajal po mestu in ogledoval«, kaj vse so meščani častili. Okrog njega je mrgolelo malikov, in duh v njem se je togotil. Moral se je odločiti. Ali naj ubere varnejšo pot in ostane tiho? Ali pa naj o tem razbohotenem malikovalstvu, ki ga je tako raztogotilo, odkrito spregovori, pa čeprav bi ga to lahko spravilo v nevarnost?
Pavel je ukrepal sprevidevno. Opazil je oltar, na katerem je bilo napisano: »Nepoznanemu Bogu.« Potem ko je obzirno omenil njihovo vdanost malikom, je ta oltar uporabil, da je začel s temo ‚o Bogu, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem‘. Saj, Jehova je bil vendar tisti Bog, ki ga niso poznali! Pavel je torej upošteval, da je to bila zanje občutljiva tema, zato je lahko sijajno pričeval. In kakšen je bil rezultat? Precej ljudi je sprejelo resnico, med njimi tudi »Dionizij Areopagit in žena, po imenu Damara, in drugi ž njima«. (Dejanja 17:16-34) Kako dober zgled sprevidevnosti je bil Pavel!
Nobenega dvoma ni, da do sprevidevnosti ni lahko priti, niti ta ne pride kar sama od sebe. Toda če boste potrpežljivi, če boste molili, se iskreno trudili, iskali pametno družbo, preučevali Biblijo in o njej globoko razmišljali ter se opirali na Jehovov sveti duh, si jo boste lahko tudi vi vzgojili.