Vse te zadržke lahko premostite!
JUMBO jet lahko vase sprejme stotine potnikov in tone tovora. Toda kako lahko takšno težko letalo vzleti? Čisto preprosto, zaradi vzgona.
Medtem ko letalo drvi po vzletni stezi, zrak preletava nad in pod izbočenimi krili. Tako se ustvarja sila, ki pritiska navzgor in se imenuje vzgon. Ko je ta sila pravšnja, se lahko letalo odlepi od zemlje in poleti. Vsekakor pa takšnega pravšnjega vzgona za vzlet ne more ustvariti preobteženo letalo.
Preobteženi pa smo lahko tudi mi. Pred stoletji je kralj David zase dejal, da ‚ga njegova krivda silno teži, kakor težko breme‘. (Psalm 38:4, v EI 38:5) Tudi Jezus Kristus je svaril, naj se ne obtežimo s skrbmi življenja. (Lukež 21:34) Obtežijo pa nas lahko tudi negativne misli in občutki, in to tako zelo, da se nam morda celo zdi težko »vzleteti«. Ali ste tudi vi tako obteženi? Ali pa vas kaj zadržuje, da bi duhovno napredovali? Če da, kaj vam lahko pri tem pomaga?
Ali se dolgočasite
Dolgočasje, ta dandanes zelo razširjena težava, lahko celo za koga izmed Jehovovega ljudstva postane notranji zadržek. Še zlasti mladi so nagnjeni k temu, da se ne zmenijo za dejavnosti, ki se jim zdijo dolgočasne. Ali se vam kdaj tudi krščanski shodi zdijo takšni? Če da, kaj lahko storite, da vam bodo shodi zanimivejši?
Ključ za to je, da na njih sodelujete. Pavel je mladeniču Timoteju napisal tole: »Vadi se [. . .] v pobožnosti; zakaj telesna vaja je za malo koristna, pobožnost pa je za vse koristna, ker ima obljubo življenja sedanjega in prihodnjega.« (1. Timoteju 4:7, 8) Knjiga o urjenju telesa bi bila dolgočasna in kaj malo vredna, če ne bi delali v njej priporočenih vaj. Krščanski shodi so namenjeni temu, da bi urili naš um. To pa bo mogoče le, če se bomo sami nanje pripravili in na njih sodelovali. Shodi bodo tako tudi koristnejši in zanimivejši.
Kristjanka, po imenu Mara, je o tem dejala: »Če se na shode ne pripravim, mi niso zanimivi. Če pa se nanje prej pripravim, so moje misli in srce dovzetnejši. Shodi so smiselnejši in komaj čakam, da bom lahko odgovorila.«
Pomagalo pa bo tudi, če se naučite poslušati. Poslušati dobro glasbo ni nič težkega, poleg tega tudi takoj zadovolji. Toda vse ne zadovolji takoj. Na shodu uživamo v programu le, če pozorno poslušamo, kar se govori. Kristjanka Rachel je ugotovila: »Če govornik ni kdove kako živahen, se moram veliko bolj zbrati. Moje pravilo je: Manj zanimivejše je predavanje, bolj se moram zbrati. [. . .] Posebej sem pozorna na svetopisemske stavke, iz njih skušam izvleči čimveč.« Kakor Rachel moramo tudi mi sebe pripraviti do tega, da bi lahko poslušali. V knjigi Pregovori piše: »Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje.« (Pregovori 5:1)
Na shodih se morda nekatere stvari nekoliko ponavljajo. Toda to je treba! Vse Božje služabnike je treba spominjati. Naše nepopolno telo z blodnimi nagnjenji in pomanjkljivim spominom potrebuje vso pomoč, kar je je možno dobiti. Apostol Peter ni ‚vnemar pustil sovernikov, temveč jih je vedno spominjal na določene stvari, dasi so zanje že vedeli in so bili utrjeni v dani jim resnici‘. (2. Petrov 1:12) Tudi Jezus je povedal, da »je vsak pismouk [javni učitelj, NW] [. . .] podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz zaklada svojega staro in novo«. (Matevž 13:52) Torej, medtem ko na shodih slišimo že znane svetopisemske misli oziroma ‚stare zaklade‘, pa vedno slišimo tudi kaj ‚novih‘, ki smo jih veseli.
Če se odločimo, da iz shodov izvlečemo čimveč, bomo doživeli pravi duhovni vzgon. »Srečni so tisti, ki se zavedajo duhovnih potreb [ki prosijo za duh],« je dejal Jezus. (Matevž 5:3, podčrtna opomba v NW) Takšno stališče do zdrave duhovne hrane, ki jo dobimo na shodih, pa bo hkrati odpravilo dolgočasje. (Matevž 24:45-47)
Ste malodušni zaradi kakega slabega zgleda?
Ali vas vznemirja vedenje koga v občini? Morda razmišljate: Le kako je lahko še vedno na dobrem glasu, ko pa se tako vede? Takšne misli so lahko notranji zadržek. Oslepijo nas, da ne vidimo več, koliko je vredno prijetno tovarištvo, ki ga lahko najdemo med Božjim ljudstvom. (Psalm 133:1)
Nemara so tudi nekateri člani kološke občine imeli podoben problem. In Pavel jih je takole opomnil: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga.« (Kološanom 3:13) Pavel je priznal, da so se nekateri kristjani v Kolosih vedli nespodobno, zaradi česar so se drugi morda upravičeno pritoževali. Zato tudi mi ne bi smeli biti preveč presenečeni, če včasih kakemu bratu ali sestri primanjkuje katere od krščanskih lastnosti. In Jezus je dal moder nasvet, kako urejevati kakšne resnejše težave. (Matevž 5:23, 24; 18:15-17) Toda največkrat bi se lahko enostavno sprijaznili s pomanjkljivostmi naših sočastilcev in jim odpustili. (1. Petrov 4:8) Takšno ravnanje lahko koristi nam pa tudi drugim. Zakaj?
V Pregovorih 19:11 piše: »Razum zadržuje človeku jezo, in v čast mu je izpregledati pregrešek.« Koliko bolje je odpustiti, kakor pa dovoliti, da v nas rasteta jeza in zamera! Salvador, starešina, ki je poznan po svoji ljubeznivosti, pravi: »Kadar je kak brat do mene slab ali pa mi reče kaj neprijaznega, se vprašam: Kako mu lahko pomagam? Kako lahko preprečim, da ne bi bil ob njegovo dragoceno prijateljstvo? Vselej se zavedam, kako enostavno je reči kaj slabega. Za človeka, ki reče kaj nepremišljenega, bi bila najboljša rešitev, če bi lahko vzel besedo nazaj in začel znova. Toda to je nemogoče, zato sam uberem drugo najboljšo pot in preslišim pripombo. Pripišem jo pač izbruhu nepopolnega telesa, ne pa odrazu bratove prave notranjosti.«
Nemara se vam zdi, da je to laže reči, kakor pa narediti. Vendar pa je veliko odvisno od tega, kako razmišljamo. Pavel nam je svetoval: »Kar [je] ljubeznivo, [. . .] to premišljajte.« (Filipljanom 4:8) »Ljubeznivo« pa je pravzaprav tisto, »kar zbuja naklonjenost«. Jehova torej hoče, da razmišljamo o dobrem v ljudeh ter se osredinimo na tisto, kar zbuja ljubezen, namesto užaljenosti. V tem pa nam je odličen zgled sam. Na to nas spominja psalmist z besedami: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Psalm 103:12; 130:3)
Tu in tam nas res lahko razočara vedenje kakega brata, toda večina naših sočastilcev je odličen zgled v krščanskem življenju. Če se, kakor David, spominjamo tega, bomo z veseljem ‚močno hvalili Jehova in ga proslavljali sredi mnogih‘. (Psalm 109:30)
Ali se vam zdi, da je pretežko biti Priča?
Zaradi nadaljnjega notranjega zadržka pa nekateri na žalost še ne hvalijo Jehova. Veliko je mož, ki sicer niso Jehovove priče, pa vseeno odgovorno skrbijo za svoje družine in celo svoje žene podpirajo v krščanski službi. So prijazni in se morda zanimajo za občino, toda ne morejo se posvetiti v službo Bogu. Kaj jih zadržuje?
Eden od razlogov je lahko ta, da vidijo, kako so njihove žene zaposlene s teokratičnimi dejavnostmi in zato menijo, da je biti Priča prezahtevno. Ali pa se bojijo, da ne bi mogli sodelovati v oznanjevanju po hišah. Po njihovem torej obveznosti zasenčujejo blagoslove. Zakaj ta notranji zadržek? Večina biblijskih učencev se uči in udejanja resnico postopoma. Ti neverni možje pa se največkrat zavedajo vseh krščanskih odgovornosti prej, preden sploh razvijejo sami spodbudo za to, da jih sprejmejo.
Manuel, ki je bil tudi sam v takšnem položaju, pripoveduje: »Kakih deset let sem z ženo hodil na zbore in shode. Če sem iskren, raje sem se družil s Pričami, kakor z ljudmi iz sveta, in z veseljem sem jim priskočil na pomoč, če sem le mogel. Prevzemala me je njihova medsebojna ljubezen. Zelo pa me je zadrževala misel na to, da bi moral hoditi po hišah. Bal sem se, da bi se sodelavci norčevali iz mene.
Žena je bila z mano zelo potrpežljiva in nikoli me ni silila, naj preučujem Biblijo. Skupaj z otroci je največ ‚oznanjevala‘ s svojim dobrim zgledom. José, eden od občinskih starešin se je zame še posebej zavzel. Menim, da me je prav on spodbudil, da sem končno le začel resno preučevati. Po krstu pa sem spoznal, da je največji zadržek bilo moje razmišljanje. Ko pa sem se odločil, da bom služil Jehovu, sem izkusil, kako mi pomaga premagovati strah.«
Kako lahko žene in krščanski starešine pomagajo možem, kakršen je bil Manuel, da bi premagali svoje notranje zadržke? Z biblijskim poukom. Ta jim lahko vzbudi cenjenje in željo po tem, da bi izpolnjevali Božjo voljo. Vsestransko svetopisemsko znanje je res temelj za vero in prepričanje o upanju za prihodnost. (Rimljanom 15:13)
Kaj pa bo takšne može spodbudilo, da bodo biblijski pouk sprejeli? Odločilen dejavnik pri tem je največkrat lahko prijateljstvo s kakšnim razumevajočim bratom v občini. Kak starešina ali drug izkušen brat se s takšnim možem lahko seznani in spoprijatelji. Takrat pa morda ne bo treba storiti nič več od tega, kakor da mu predlaga pouk. (1. Korinčanom 9:19-23) Preudarna krščanska žena pa bo medtem temu svojemu nevernemu možu delila le koščke duhovne hrane. Razumela bo, da s prisilo verjetno ne bo nič dosegla. (Pregovori 19:14)
Tako je, kakor je sam izkusil Manuel. Ko se človek duhovno okrepi, lahko celo zadržki, veliki ko gora, postanejo po velikosti podobni krtinam. Jehova namreč poživi tiste, ki mu želijo služiti. (Izaija 40:29-31) Torej, z Božjo močjo in podporo zrelih Prič se zadržki lahko premostijo. Oznanjevanje po hišah in sodelavci tako postanejo manj strašni, služba iz vse duše pa privlačnejša. (Izaija 51:12; Rimljanom 10:10)
Ohraniti zagon
Zadržke, kakršni so ti trije, ki smo jih omenili, je torej mogoče premostiti. Vzlet letala navadno od motorjev terja vso energijo, kar jo lahko proizvedejo, od posadke pa vso pozornost. Motorji takrat porabijo precej več goriva kakor v katerem koli delu poleta. Podobno tudi osvobajanje od negativnih misli in občutkov terja ves trud in zbranost, kar ga kdo premore. In sam začetek je lahko pri tem najtežja faza. Saj ko enkrat dobimo zagon, je laže napredovati. (Primerjaj 2. Petrov 1:10.)
Ta zagon pa lahko ohranimo tako, da nemudoma prisluhnemo vsaki svetopisemski spodbudi. (Psalm 119:60) In lahko smo prepričani, da nam bo pri tem rada pomagala tudi občina. (Galatom 6:2) Najpomembnejša pa je seveda podpora Boga Jehova. Tako je, kakor je rekel David: »Slavljen bodi Gospod! dan za dnevom nosi breme naše.« (Psalm 68:19) Ko se namreč v molitvi izpovemo, je tudi naše breme lažje.
Letalo včasih pusti za sabo siv deževen svet, leti skozi sloj oblakov, pred sabo pa vidi vedro sončno nebo. Tudi mi lahko pustimo za sabo negativne misli. Z božjo pomočjo lahko, če tako rečemo, prebrodimo sloj oblakov in se ogrejemo ob vedrem veselem vzdušju v svetovni družini častilcev Jehova.
[Slike na strani 23]
Jehova nam lahko pomaga premagati notranje zadržke