Kristjanke si zaslužijo čast in spoštovanje

»Možje [. . .], živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo posodo, in jim dajajte čast.« (1. PETROV 3:7)

1., 2. a) Kakšno vprašanje je vzbudil Jezusov pogovor s Samarijanko pri vodnjaku in zakaj? (Glej tudi podčrtno opombo.) b) Kaj je Jezus pokazal s tem, ko je oznanjal Samarijanki?

NEKEGA opoldneva proti koncu leta 30 n. š. je Jezus pri starem vodnjaku nedaleč od mesta Sihar razodel, kako bi bilo po njegovem treba ravnati z ženskami. Ta dan je vse jutro potoval po hriboviti Samariji, zato je k vodnjaku prispel ves utrujen, lačen in žejen. Usedel se je kraj njega, nakar je po vodo prišla neka Samarijanka. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti.« Žena je prav gotovo ostrmela od začudenja. Zato je vprašala: »Kako prosiš ti, ki si Jud, mene, ki sem žena Samarijanka, naj ti dam piti?« Nato so se vrnili še učenci, ki so nakupovali hrano. Osupnili so in se čudili, da se Jezus »pogovarja z ženo«. (Janez 4:4-9, 27)

² Kaj je navedlo ženo, da je postavila takšno vprašanje, in kaj učence, da so se zamislili? Žena je bila namreč Samarijanka, Judje pa s Samarijani niso marali imeti nobenega opravka. (Janez 8:48) Očitno pa je zbudilo začudenje še nekaj drugega. Izročila rabinov so takrat moške odvračala od tega, da bi se pogovarjali z ženskami na javnem mestu.a Jezus pa je neglede na to tej iskreni ženski javno oznanjal in ji celo razkril, da je Mesija. (Janez 4:25, 26) S tem je pokazal, da ni suženj nesvetopisemskih izročil, tudi teh ne, ki so poniževala ženske. (Marko 7:9-13) Nasprotno temu je z deli in nauki pokazal, da bi se moralo z ženskami ravnati častno in spoštljivo.

Kako je Jezus ravnal z ženskami

3., 4. a) Kako je Jezus ravnal z žensko, ki se je dotaknila njegove obleke? b) V čem je dal Jezus dober zgled krščanskim možem, še zlasti nadzornikom?

³ Jezus je pri tem, kako je ravnal z ženskami, odseval svoje prisrčno sočutje do ljudi. Nekoč ga je v množici ljudi iskala ženska, ki je že dvanajst let bolehala zaradi krvavenja. Zaradi te svoje bolezni je bila obredno nečista, zato sploh ne bi smela biti tam. (3. Mojzesova 15:25-27) Bila pa je tako obupana, da se je priplazila kar do Jezusa. Dotaknila se je njegove obleke in pri priči ozdravela! Jezus je bil ravno na poti v hišo Jaira, čigar hčerka je bila hudo bolna. Kljub temu pa se je ustavil. Začutil je, da je od njega šla moč, zato je pogledal naokoli, da bi videl, kdo se ga je dotaknil. Nato pa je predenj trepetaje padla ta žena. Jo je oštel, ker je bila med ljudmi oziroma ker se je brez dovoljenja dotaknila njegove obleke? Kje pa, do nje je bil zelo blag in prijazen. »Hči,« jo je ogovoril, »vera tvoja te je rešila.« To je edini primer, da je Jezus kako žensko naslovil naravnost s »hči«. Kako zelo je ta beseda mogla olajšati njeno srce! (Matevž 9:18-22; Marko 5:21-34)

⁴ Jezus je gledal dlje od črke Postave. Dojel je duh, ki je bil skrit za njo, in potrebo po tem, da je usmiljen in sočuten. (Primerjaj Matevž 23:23.) Videl je, v kakšnem silno neugodnem stanju je bila ta bolna žena, in upošteval, da jo je k dejanju spodbudila vera. S tem pa je dal dober zgled krščanskim možem, še zlasti nadzornikom. Če ima torej kaka kristjanka osebne probleme ali pa je v velikih težavah ali nadlogah, bi si morali starešine prizadevati, da ugotovijo ozadje njenih besed oziroma dejanj ter upoštevajo okoliščine in nagibe. Takšen uvid bo morda pokazal, da sestra ne potrebuje nasveta in karanja, temveč koga, ki bo do nje potrpežljiv, razumevajoč in sočuten. (Pregovori 10:19; 16:23; 19:11)

5. a) Kako so bile ženske onemogočene z rabinskimi tradicijami? (Glej podčrtno opombo.) b) Kdo je prvi videl obujenega Jezusa in pričeval o tem?

⁵ Ženske, ki so živele takrat, ko je bil na zemlji Jezus, so bile vklenjene v rabinska izročila. Ta so jim med drugim onemogočala, da bi bile zakonite priče.b Toda poglejmo, kaj se je pripetilo zjutraj 16. nisana leta 33 n. š., nedolgo po tem, ko je Jezus vstal od mrtvih. Kdo je prvi videl obujenega Jezusa in pričal drugim učencem, da je njihov Gospod vstal? Izkazalo se je, da so to bile ženske, ki so stale nedaleč stran od mučilnega kola, vse dokler ni Jezus umrl. (Matevž 27:55, 56, 61)

6., 7. a) Kaj je Jezus povedal ženski, ki je prišla h grobu? b) Kako so se prvi hip odzvali Jezusovi učenci na pričevanje žensk in kaj se iz tega dá naučiti?

⁶ Marija Magdalena in druge ženske so z dišavami šle zgodaj zjutraj prvega dne v tednu h grobu, da bi poskrbele za Jezusovo telo. Toda grob je bil prazen. Marija je takoj stekla to povedat Petru in Janezu, medtem ko so druge ženske ostale pri grobu. Tedaj pa se je tem ženskam prikazal angel in jim povedal, da je bil Jezus obujen, ter jim naročil: »Pojdite hitro in povejte učencem njegovim.« In ko so tako hitele, da bi čim prej sporočile novico, se je pred njimi pojavil sam Jezus. »Pojdite, sporočite bratom mojim,« jim je naročil. (Matevž 28:1-10; Marko 16:1, 2; Janez 20:1, 2) Marija Magdalena se je nato, ne vedoč nič o angelovem obisku, vsa žalostna vrnila k praznemu grobu. Tam pa se ji je prikazal Jezus in ji, ko ga je končno prepoznala, rekel: »Pojdi pa k bratom mojim in jim povej: Grem gori k svojemu Očetu in vašemu Očetu in svojemu Bogu in vašemu Bogu.« (Janez 20:11-18; primerjaj Matevž 28:9, 10.)

⁷ Jezus bi se lahko najprej prikazal Petru, Janezu ali pa kateremu drugemu učencu, moškemu. Toda raje je počastil te žene s tem, da so bile prve očividke njegovega vstajenja, in s pooblastilom, da o vstajenju popričajo njegovim učencem, moškim. Kako pa so se prvi hip odzvali ti moški? Poročilo pravi: »Zdele so se jim njih besede kakor prazno govoričenje, in niso jim verjeli.« (Lukež 24:11) Ali so morda pričevanje težko sprejeli, ker je prišlo od žensk? Če da, potem so kaj kmalu lahko videli obilico dokazov za to, da je Jezus res vstal od mrtvih. (Lukež 24:13-46; 1. Korinčanom 15:3-8) Tudi današnji krščanski moški ravnajo modro, če upoštevajo opažanja svojih duhovnih sester. (Primerjaj 1. Mojzesova 21:12.)

8. Kaj je Jezus razodel s svojim ravnanjem z ženskami?

⁸ Če opazujemo, kako je Jezus ravnal z ženskami, nam to v resnici ogreje srce. Do njih je bil vedno sočuten in popolnoma uravnovešen, ni jih niti poviševal niti poniževal. (Janez 2:3-5) Zavrgel je rabinska izročila, ki so ženskam vzela vse dostojanstvo in poteptala Božjo Besedo. (Primerjaj Matevž 15:3-9.) S tem, ko je z ženskami ravnal častno in spoštljivo, pa je tudi razodel, kaj o tem, kako bi bilo treba ravnati z njimi, meni sam Bog Jehova. (Janez 5:19) Dal pa je tudi odličen, posnemanja vreden zgled krščanskim moškim. (1. Petrov 2:21)

Jezusov pouk glede žensk

9., 10. Kako je Jezus ovrgel rabinska izročila o ženskah in kaj je odgovoril farizejem, ko so ga vprašali o razvezi?

⁹ Jezus pa ni ovrgel rabinskih izročil niti priznal ženskam dostojanstva le s svojimi deli, temveč tudi s svojim poukom. Za zgled si oglejmo, kaj je učil o razvezi in prešuštvu.

¹⁰ O razvezi so ga nekoč vprašali naslednje: »Ali je dovoljeno človeku, ločiti se od žene svoje iz kakršnegakoli vzroka?« Kot pove Markovo poročilo, jim je Jezus odgovoril: »Kdor se loči od žene svoje [razen zavoljo nečistosti] in se oženi z drugo, prešeštvuje zoper njo; in ako se žena loči od moža svojega in se omoži z drugim, prešeštvuje.« (Marko 10:10-12; Matevž 19:3, 9) Te preproste besede so odsevale spoštovanje do ženskega dostojanstva. Kako pa?

11. Kaj o zakonskih vezeh povedo Jezusove besede »razen zavoljo nečistosti«?

¹¹ Kot prvo je Jezus z besedami »razen zavoljo nečistosti« (najdemo jih v Matevževem evangeliju) pokazal, da zakonskih vezi ne gre jemati lahko niti se jih ne sme kar tako pretrgati. Uveljavljeno rabinsko izročilo pa je razvezo dovoljevalo že za malenkost, kot je bila ta, da se je ženi kdaj ponesrečila kakšna jed ali pa se je pogovarjala s tujcem. Dovoljevalo jo je celo, če je mož našel žensko, ki mu je bila bolj všeč! Neki biblicist piše: »Jezus je bil s svojimi besedami [. . .] ženam ob strani, prizadeval si je vrniti zakonsko zvezo na mesto, ki ji gre.« Zakonska zveza bi vsekakor morala biti trajna zveza, v kateri bi se žena lahko počutila varno. (Marko 10:6-9)

12. Kaj je razodel Jezus z besedami »prešeštvuje zoper njo«?

¹² Kot drugo pa je Jezus z besedno zvezo »prešeštvuje zoper njo« razodel nekaj, česar rabinska sodišča niso priznala, namreč da lahko mož prešuštvuje tudi zoper svojo ženo. The Expositor’s Bible Commentary to takole pojasnjuje: »V rabinskem judovstvu je žena z nezvestobo prešuštvovala zoper moža; moški pa je, če je imel spolne odnose z ženo drugega moža, prešuštvoval zoper njenega moža. Nikoli pa moški ni mogel prešuštvovati zoper svojo ženo, pa naj je storil kar koli. Jezus je s tem, ko je tako možu kakor ženi naložil enako moralno obvezo, ženam dvignil položaj in dostojanstvo.«

13. Kako je Jezus pokazal, da v krščanski ureditvi glede razveze za moža in za ženo velja isto merilo?

¹³ Kot tretje pa je Jezus z zvezo »ako se žena loči od moža svojega« ženi priznal pravico, da se lahko loči od nezvestega moža. To pravico so očitno poznali, vendar pa je v judovskem zakonu tistega časa skoraj ni bilo najti.c V njem je pisalo, da »se mož od žene lahko loči z njeno privolitvijo ali brez nje, žena pa, da se od moža lahko loči le z njegovo privolitvijo«. V krščanski ureditvi pa po Jezusovih besedah tako za moške kakor za ženske velja isto merilo.

14. Kaj je Jezus odseval s svojim poučevanjem?

¹⁴ Jezus je s svojim poukom jasno razodel, da se zelo zanima za dobro žená. Zato ni težko razumeti, zakaj so ga nekatere od njih imele tako rade, da so s svojim imetjem skrbele zanj. (Lukež 8:1-3) »Moj nauk ni moj,« je rekel Jezus, »ampak tega, ki me je poslal.« (Janez 7:16) Jezus je torej s tem, kar je učil, odseval nežno zanimanje za žene, kakršnega ima sam Jehova.

‚Dajajte jim čast‘

15. Kaj je o tem, kako naj bi možje ravnali s svojimi ženami, napisal apostol Peter?

¹⁵ Apostol Peter je na lastne oči videl, kako je Jezus ravnal z ženskami. Kakšnih 30 let pozneje je dal ženam ljubeč nasvet, nato pa napisal: »Možje takisto, živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo posodo, in jim dajajte čast, ker so tudi sodednice milosti življenja, da nimajo zaprek molitve vaše.« (1. Petrov 3:7) Kaj je Peter mislil z besedami ‚dajajte jim čast‘?

16. a) Kaj pomeni grški samostalnik, ki se prevaja s »čast«? b) Kako je Jehova počastil Jezusa ob spremenjenju in kaj se iz tega naučimo?

¹⁶ Grški samostalnik (timé), ki se prevaja s »čast«, po besedah nekega leksikografa pomeni »ceno, vrednost, čast in spoštovanje«. Druge oblike te grške besede prevajajo še z »darila« (NW) in z »dragocen« (NW). (Dejanja 28:10; 1. Petrov 2:7) Kaj pomeni dajati čast komu, spoznamo, če pogledamo, kako je Peter eno od oblik te iste besede uporabil v svojem Drugem listu 1:17, kjer opisuje Jezusovo spremenjenje. Takole pravi: »Prejel je [. . .] od Boga Očeta čast in slavo, ko mu je prišel tak glas od veličastne slave: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.« Jehova je ob Jezusovem spremenjenju svojega Sina počastil s tem, da mu je izrekel priznanje, in to tako, da so to slišali tudi drugi. (Matevž 17:1-5) Torej, mož, ki svoji ženi daje čast, je potem ne bo poniževal ali podcenjeval. Namesto tega bo s svojimi besedami in deli – ko sta sama in v družbi – pokazal, da jo ceni. (Pregovori 31:28-30)

17. a) Zakaj ima krščanska žena pravico do časti? b) Zakaj moški ne bi smel misliti, da je v Božjih očeh več vreden od ženske?

¹⁷ Peter pravi, da bi krščanski možje svojim ženam morali ‚dajati‘ takšno čast. Vendar na to dajanje časti ne bi smeli gledati tako, kot da ženi delajo uslugo, temveč kot na njeno pravico. Zakaj pa imajo žene pravico do takšne časti? Peter pravi, da zato, »ker so tudi sodednice milosti življenja«. V prvem stoletju n. š. so bili vsi, ki so dobili to Petrovo pismo, moški in ženske, poklicani Kristusovi sodediči. (Rimljanom 8:16, 17; Galatom 3:28) Seveda niso vsi v občini imeli enakih odgovornosti, toda vsi so nazadnje zavladali s Kristusom v nebesih. (Razodetje 20:6) Tako je tudi danes, ko ima večina Božjega ljudstva zemeljsko upanje. Zelo narobe bi bilo, če bi kak krščanski moški menil, da je zaradi prednosti, ki jih morda ima v občini, v Jehovovih očeh vrednejši od žensk. (Primerjaj Lukež 17:10.) Pred Bogom imajo tako moški kakor ženske enak duhovni položaj, saj je Jezusova žrtvena smrt obojim omogočila isto: vsi bodo osvobojeni obsodbe na greh in smrt, vsem se obeta večno življenje. (Rimljanom 6:23)

18. Kakšen močan razlog, ki bi moral moža pripraviti do tega, da daje čast svoji ženi, je navedel Peter?

¹⁸ Peter pa je navedel še drug močan razlog, zaradi katerega bi moral mož dajati čast svoji ženi, in sicer zato, »da nimajo zaprek [njegove] molitve«. Besedna zveza ‚imeti zapreke‘ izvira iz grškega glagola (enkópto), ki dobesedno pomeni »presekati kaj«. Kot pove Vineov Expository Dictionary of New Testament Words, »so jo rabili, kadar so opisovali oviranje ljudi, in to zaradi poškodovanih cest ali nanje postavljenih ovir«. Možu torej, ki svoji ženi ne daje časti, se lahko zgodi, da se bo med njegovimi molitvami in Božjim poslušanjem pojavila ovira. Lahko se bo sam čutil nevrednega približati Jehovu ali pa ga morda Jehova ne bo hotel poslušati. Jasno je torej, da se Jehova močno zanima za to, kako možje ravnajo z ženami. (Primerjaj Žalostinke 3:44.)

19. Kako lahko v občini moški in ženske služijo združeno ter z vzajemnim spoštovanjem?

¹⁹ Seveda pa niso samo možje dolžni pokazati časti. Medtem ko naj bi mož svojo ženo počastil s tem, da z njo ljubeznivo in dostojanstveno ravna, pa bi tudi žena morala svojega moža počastiti s tem, da mu je podložna in ga zelo spoštuje. (1. Petrov 3:1-6) Pavel je pravzaprav vsem kristjanom svetoval, naj »izkazujejo čast drug drugemu« (NW). (Rimljanom 12:10) To je poziv moškim in ženskam v občini, naj služijo združeno in z vzajemnim spoštovanjem. Če med njimi prevladuje takšen duh, kristjanke ne bodo govorile tako, da bi s tem spodkopavale avtoriteto tistim, ki prevzemajo vodstvo. Namesto tega bodo podpirale starešine in sodelovale z njimi. (1. Korinčanom 14:34, 35; Hebrejcem 13:17) Zato bodo krščanski nadzorniki ravnali ‚s starejšimi ženami kakor z materami, z mlajšimi kakor s sestrami, v vsej čistosti‘. (1. Timoteju 5:1, 2) Modro bodo storili, če bodo prijazno pretehtali besede svojih krščanskih sester. Torej, kadar kaka sestra kaj spoštljivo vpraša ali pa celo opozori na kaj, kar zahteva pozornost, in pri tem pokaže obzirnost do teokratičnega poglavarstva, bodo starešine radi pretehtali njeno vprašanje ali problem.

20. Kako bi morali glede na svetopisemsko poročilo ravnati z ženskami?

²⁰ Vse od pojava greha v Edenu so v mnogih kulturah ženske postavljali v nečasten položaj. Toda Jehova jim v začetku tega ni namenil. Torej, neglede na to, kakšno gledišče o ženskah je kje razširjeno, Hebrejski in Krščanski grški spisi jasno kažejo, da bi se s pobožnimi ženskami moralo ravnati častno in spoštljivo. To je njihova od Boga dana pravica.

[Podčrtne opombe]

Kako bi vi odgovorili?

◻ Kateri zgledi kažejo, da je Jezus z ženskami ravnal častno in spoštljivo?

◻ Kako je Jezusov pouk odseval spoštovanje do ženskega dostojanstva?

◻ Zakaj bi moral mož svoji krščanski ženi dajati čast?

◻ Kakšno obvezo izkazovanja časti imajo vsi kristjani?

[Slika na strani 17]

Pobožne žene so bile vesele, da so prve videle obujenega Jezusa, ki jim je naročil, naj o tem pričajo njegovim bratom