Vprašanja bralcev

Ali je bil Bog pristranski, ko je v zgodnji upravni organ zbral može istega rasnega in narodnostnega porekla – vsi so bili namreč Judje?

Ne, prav gotovo ni bil. Vsi, ki jih je Jezus najprej pozval za svoje učence, so bili Judje. Nato so bili Judje in judovski spreobrnjenci ob binkošti 33 n. š. tudi prvi krščeni s svetim duhom in tako postali usposobljeni za vladanje s Kristusom v nebesih. Šele kasneje so se jim pridružili Samarijani in spreobrnjeni neobrezani Nejudje. Zato je razumljivo, da je bil takratni upravni organ sestavljen iz Judov, ,apostolov in starešin v Jeruzalemu‘, kot to omenjajo Dejanja apostolov 15:2. To so bili možje, ki so imeli večje razumevanje vesti, več let izkušenj v pravem čaščenju in več časa, da so se razvili v zrele krščanske starešine. (Primerjaj Rimljanom 3:1, 2.)

Do takrat, ko se je upravni organ sestal, kar poroča 15. poglavje Dejanj apostolov, so se že mnogi Nejudje pokristjanili. To je zajemalo Afričane, Evropejce in ljudi z drugih področij. Pa vendar ni nikjer zapisano, da bi bil kdo od Nejudov sprejet v upravni organ, zato da bi bilo krščanstvo njim privlačnejše. Ti, na novo spreobrnjeni nejudovski kristjani, so bili enakovredni člani »Izraela Božjega«, ki pa so spoštovali zrelost in večjo izkušenost judovskih kristjanov, kot so to bili apostoli, ki so bili takrat del upravnega organa. (Galatom 6:16) V Dejanjih apostolov 1:21, 22 si preberite, kako zelo je bila takšna izkušenost cenjena. (Hebrejcem 2:3; 2. Petrov 1:18; 1. Janezov 1:1-3)

Bog se je z izraelskim narodom, iz katerega je Jezus zbral svoje apostole, veliko stoletij posebej ukvarjal. Prav gotovo ni bila napaka ali nepravičnost, ko nihče od apostolov ni prihajal iz, kot to danes imenujemo, Južne Amerike, Afrike ali z Daljnega vzhoda. Sčasoma bodo ljudje iz teh krajev imeli priložnost dobiti prednosti, ki so veliko veličastnejše od té, biti apostol na zemlji ali član upravnega organa v prvem stoletju, ali imeti kakšno drugo nalogo med današnjim Božjim ljudstvom. (Galatom 3:27-29)

Eden od apostolov je bil spodbujen, da izjavi, da »Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično«. (Dejanja 10:34, 35) Da, koristi Kristusove odkupnine so dostopne vsem, brez razlike. In posamezniki iz vsakega plemena, jezika, ljudstva in naroda bodo del nebeškega Kraljestva in velike množice, ki bo večno živela na zemlji.

Mnogi ljudje postanejo občutljivi na rasno, jezikovno ali narodno poreklo. To je prikazano v Dejanjih apostolov 6:1, kjer beremo o vprašanju, ki je povzročilo godrnjanje med grškogovorečimi kristjani in temi, ki so govorili hebrejsko. Morda smo odraščali s tem, da smo bili občutljivi glede spola ali jezikovnega, rasnega ali etničnega izvora, ali pa smo to občutljivost privzeli. Glede na to resnično možnost, bomo storili prav, če si bomo prizadevali in dopustili naša čustva in odzive preoblikovati tako, kot na vse skupaj gleda Bog: da smo pred njim vsi enaki, ne glede na zunanji videz. Ko je Bog dal zapisati pogoje za starešine in službene pomočnike, ni omenil rasnega ali narodnostnega ozadja. Ne, on se je osredotočil na duhovne lastnosti teh, ki bi bili lahko primerni za službo. To velja tudi za krajevne starešine, potujoče nadzornike in podružnično osebje danes, veljalo pa je tudi za upravni organ prvega stoletja.