»Sveta služba po pameti«

»Dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje [sveta služba, NW] po pameti.« (RIMLJANOM 12:1, EI-74)

1., 2. V čem je učenje o tem, kako uporabljati biblijska načela, podobno učenju kakega novega jezika?

ALI ste se že kdaj učili kakšen nov jezik? Če da, potem se gotovo strinjate, da to ni prav nič lahko opravilo. Ni namreč dovolj, da se enostavno naučite novih besed. Če hočete jezik spretno rabiti, morate obvladati tudi slovnico. Dojeti morate, v kakšnem medsebojnem odnosu so besede in kako jih je treba sestavljati, da nekaj povedo.

² Podobno je s spoznavanjem Božje Besede. Ni namreč dovolj preprosto naučiti se določenih svetopisemskih stavkov. Naučiti se moramo tudi, simbolično povedano, biblijsko slovnico. Dojeti moramo, v kakšni medsebojni zvezi so svetopisemski stavki in kako jih lahko uporabimo kot načela v vsakodnevnem življenju. Tako lahko postanemo ‚popolni in docela pripravni za vsako dobro delo‘. (2. Timoteju 3:17)

3. Do katere spremembe glede Božje službe je prišlo leta 33 n. š.?

³ Pod kodeksom mojzesovske postave so zvestobo lahko najbolj dokazali tako, da so se strogo držali točno določenih pravil. Leta 33 n. š. pa je Jehova Postavo izbrisal, ‚pribivši jo z žeblji na mučilni kol‘, na katerem je bil usmrčen njegov Sin. (Kološanom 2:13, 14) Božje ljudstvo poslej ni več imelo dolgega seznama žrtev, ki bi jih moralo darovati, ter pravil, ki bi jih moralo upoštevati. Namesto tega jim je bilo naročeno: »Dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje [sveta služba, NW] po pameti.« (Rimljanom 12:1, EI-74) Pač, kristjani naj bi se iz vsega srca, duše, uma in moči razdajali v Božji službi. (Marko 12:30; primerjaj Psalm 110:3.) Kaj pa pomeni opravljati ‚sveto službo po pameti‘?

4., 5. Kaj spada k služenju Jehovu po pameti?

⁴ Beseda ‚pamet‘ je prevod grške besede logikós, ki pomeni »razumen« oziroma »pameten«. Božje služabnike se poziva, naj uporabljajo svojo biblijsko šolano vest. Zato morajo kristjani, preden se kaj odločijo, skrbno pretehtati biblijska načela, namesto da se odločajo na podlagi številnih pravil. Razumeti morajo biblijsko »slovnico« oziroma razumeti morajo, kako so biblijska načela med sabo povezana. Tako se bodo lahko uravnovešeno, po pameti odločali.

⁵ Ali to pomeni, da kristjani nimajo nobenih zakonov? Seveda ne. Krščanski grški spisi jasno prepovedujejo malikovanje, spolno nemoralo, ubijanje, laganje, spiritizem, zlorabo krvi in še mnoge druge grehe. (Dejanja apostolov 15:28, 29; 1. Korinčanom 6:9, 10; Razodetje 21:8) Vendar pa moramo veliko bolj, kot se je to pričakovalo od Izraelcev, rabiti tudi svoj razum, da bi se biblijska načela naučili in jih upoštevali. To pa, enako kakor znanje nekega novega jezika, zahteva čas in trud. Kako pa si razum lahko izostrimo?

Ostriti si razum

6. Kaj zajema preučevanje Biblije?

⁶ V prvi vrsti moramo vneto preučevati Biblijo. Božja navdihnjena Beseda je namreč ‚koristna za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti‘. (2. Timoteju 3:16) Ne bi pa smeli pričakovati, da bo odgovor na naš problem vedno dobesedno napisan kar v eni sami biblijski vrstici. Namesto tega bomo morda morali razmisliti o več svetopisemskih stavkih, ki osvetljujejo določen položaj oziroma problem. Marljivo bomo morali raziskati, kaj o tej stvari misli Bog. (Pregovori 2:3-5) Pri tem pa potrebujemo tudi razumnost, saj si ‚razumnik pridobode modrih vodil‘. (Pregovori 1:5) Razumen človek lahko prepozna posamezne dejavnike, ki vplivajo na določeno zadevo, in nato dojame, v kakšni zvezi so med sabo. Skupaj zlaga posamezne dele, kakor pri sestavljanki, tako da na koncu dobi popolno sliko.

7. Kako lahko starši razmišljajo o biblijskih načelih glede karanja?

⁷ Oglejmo si to na primer pri starševstvu. V Pregovorih 13:24 beremo, da oče, ki ljubi svojega sina, tega tudi »kaznuje«. Če bi gledali samo ta svetopisemski stavek, bi ga lahko napačno uporabili; z njim bi lahko opravičevali trdo, neizprosno kaznovanje. Zato pa v Listu Kološanom 3:21, EI, najdemo takle uravnotežen opomin: »Očetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje.« Starši, ki ravnajo po pameti in usklajajo ti načeli, ne bodo uporabljali kazni, ki bi lahko pomenila že »trpinčenje«. Otroke bodo vzgajali s toplino, z razumnostjo, pa tudi dostojanstvom. (Efežanom 6:4) Torej, bodisi da gre za starševstvo bodisi za kakšno drugo vprašanje, ki zadeva biblijska načela, naš razum lahko izostrimo tako, da pretehtamo vse s tem povezane dejavnike. Tako pa tudi dojamemo »slovnico« biblijskih načel, dojamemo torej, kakšen namen je imel Jehova z njimi in kako jih lahko izpolnimo.

8. Kako lahko pazimo, da se ne bi navzeli togega dogmatičnega stališča, ko gre za zabavo?

⁸ Razum pa lahko izostrimo še drugače. Tako da pazimo, da se ne bi navzeli togih, dogmatičnih mnenj. Če namreč na stvari gledamo nefleksibilno, nas to ovira pri ostrenju razuma. Oglejmo si to na primeru zabave. V Bibliji piše: »Ves svet leži v Hudobnem.« (1. Janezov 5:19) Ali to pomeni, da je potem vse, kar pripravi svet, vsaka knjiga, film ali televizijski program, pokvarjeno in satansko? Takšno mnenje prav gotovo ne bi bilo razumno. Seveda pa se morda kdo odloči, da se bo popolnoma ogibal televizije, filmov ali posvetne literature. Do tega ima pravico in nihče ga za to ne bi smel kritizirati. Ne bi pa bilo prav, če bi ta skušal tudi druge prisiliti v takšne stroge omejitve. Družba je izdala članke z biblijskimi načeli, ki bi nam morala pomagati, da bi znali sami modro izbirati razvedrilo oziroma zabavo. Pohoditi te smernice in se izpostaviti nemoralnemu mišljenju, surovemu nasilju ali pa spiritizmu, ki je del večine posvetnih zabav, je vsekakor silno nemodro. Da bi lahko modro izbrali zabavo, bomo prav gotovo morali rabiti razum in upoštevati biblijska načela. Tako bomo imeli čisto vest pred Bogom in človekom. (1. Korinčanom 10:31-33)

9. Kaj razumemo pod besedno zvezo »vsa sprevidevnost«?

⁹ Večina današnje zabave je prav gotovo neprimerna za kristjane.a Zato moramo vzgajati svoje srce, da bo ‚sovražilo hudo‘ in da ne bomo, kakor nekateri iz prvega stoletja, »brezčutni«. (Psalm 97:10; Efežanom 4:17-19) Da bi lahko o teh stvareh pametno razmislili, pa potrebujemo »točno spoznanje in vso sprevidevnost« (NW). (Filipljanom 1:9) Grška beseda, ki jo prevajajo s »sprevidevnost«, označuje »čutno dojemanje morale«. Beseda se nanaša na dobesedna človeška čutila, kakršno je vid. Ko gre torej za vprašanje zabave ali za kaj drugega, o čemer se moramo odločiti, bi moral naš moralni čut biti naravnan tako, da bomo z njim lahko zaznali tudi siva področja in ne le tista jasno določena, črno-bela. Hkrati pa bi morali paziti, da ne bi pri uporabljanju biblijskih načel šli v nerazumno skrajnost in k takšnemu ravnanju silili še druge brate. (Filipljanom 4:5, NW)

10. Kako lahko v skladu s 15. psalmom doumemo Jehovovo osebnost?

¹⁰ Tretji način, kako si lahko izostrimo razum, pa je, da spoznamo, kaj misli Jehova, in si to močno vtisnemo v srce. Jehova v svoji Besedi razodeva svojo osebnost in merila. V 15. psalmu denimo beremo o tem, kakšnega človeka Jehova vabi v svoj šotor v gosté. Takšnega namreč, ki ravna pravično, govori resnico v svojem srcu, izpolnjuje svoje obljube in ne izkorišča sebično drugih. Ko berete ta psalm, se vprašajte: ,Ali sem takšen? In ali bi me Jehova povabil v svoj šotor v gosté?‘ Če torej svoje poti in mišljenje uskladimo z Jehovovimi, se naši čuti okrepijo. (Pregovori 3:5, 6; Hebrejcem 5:14)

11. Kako so farizeji ‚zanemarjali pravico in božjo ljubezen‘?

¹¹ In prav v tem je farizejem tako zelo spodletelo. Poznali so tehnični osnutek Postave, niso pa dojeli njene »slovnice«. Znali so zdeklamirati neštete Postavine posameznosti, niso pa spoznali Osebnosti, ki je stala za njimi. Jezus jim je takole rekel: »Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravico in božjo ljubezen.« (Lukež 11:42, EI) Farizeji so bili togih misli in trdega srca, zato niso ravnali po pameti. Kako protislovno razmišljajo, so pokazali, ko so kritizirali Jezusove učence, ker so v soboto trgali klasje in jedli zrnje, medtem ko so sami še isti dan razmišljali, kako bi umorili Jezusa, pri čemer jih ni niti malo grizla vest! (Matevž 12:1, 2, 14)

12. Kako lahko svojo osebnost še bolj uskladimo z Jehovovo?

¹² Vsekakor želimo biti drugačni od farizejev. Naše spoznanje Božje Besede nam mora pomagati, da svojo osebnost še bolj uskladimo z Jehovovo. Kako pa lahko to naredimo? Nekaterim morda pomaga, če se, potem ko preberejo kak del Biblije ali na njej temelječo literaturo, vprašajo: ,Kaj se iz tega naučim o Jehovu in njegovih lastnostih? Kako lahko odsevam Jehovove lastnosti pri ravnanju z drugimi?‘ Če razmišljamo o takšnih vprašanjih, si s tem ostrimo razum in lahko postanemo »posnemalci Boga«. (Efežanom 5:1)

Božji in Kristusovi sužnji, ne pa sužnji ljudi

13. Kako so farizeji ravnali kakor moralni diktatorji?

¹³ Tudi starešine morajo tistim, za katere skrbijo, pustiti, da uporabljajo svoj razum. Člani občine namreč niso sužnji ljudi. »Ko bi še ljudem bil pogodu,« je pisal Pavel, »ne bi bil Kristusov služabnik.« (Galatom 1:10; Kološanom 3:23, 24) Farizeji so nasprotno temu hoteli, da bi ljudje verjeli, da je pomembnejše biti priznan od človeka kakor od Boga. (Matevž 23:2-7; Janez 12:42, 43) Postavili so se za moralne diktatorje, ki določajo svoja pravila, nato pa druge ocenjujejo, ali jih dobro izpolnjujejo. Kateri so farizejem sledili, tako niso več veliko uporabljali svoje biblijsko šolane vesti, saj so postali sužnji človeka.

14., 15. a) Kako lahko starešine pokažejo, da so sodelavci črede? b) Kako bi morali starešine ravnati, ko gre za stvar vesti?

¹⁴ Današnji starešine vedo, da čreda ni v prvi vrsti odgovorna njim. Vsak kristjan mora namreč nositi svoje breme. (Rimljanom 14:4, EI; 2. Korinčanom 1:24; Galatom 6:5) Tako je tudi prav. Saj, če bi bili člani črede sužnji ljudi in bi ubogali le zato, ker jih nekdo opazuje, kaj bi naredili, ko teh ljudi ne bi bilo zraven? Pavel se je po pravici lahko veselil nad Filipljani: »Kakor ste bili vsekdar poslušni, ne samo v pričujočnosti moji, temuč mnogo bolj sedaj v nepričujočnosti moji, v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje.« Filipljani so bili zares Kristusovi sužnji in ne Pavlovi. (Filipljanom 2:12)

¹⁵ Starešine torej ne bodo odločali namesto tistih, za katere skrbijo, ko gre za stvar vesti. Vpletenemu v kakšno takšno stvar bodo razložili biblijska načela, ki so povezana z njo, nato pa pustili, da uporabi svoj razum in se sam odloči. To je resna odgovornost in nositi jo mora vsak sam.

16. Kakšno ureditev za reševanje problemov je imel Izrael?

¹⁶ Upoštevajmo čas, ko je Jehova v Izraelu uporabljal sodnike, da so vodili ljudstvo. Biblija nam pove: »V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu: vsakdo je delal, kar se mu je zdelo prav.« (Sodniki 21:25) Kljub temu pa je Jehova poskrbel, da je njegovo ljudstvo imelo vodstvo. V vsakem mestu so bili starejši možje, ki so pri vprašanjih in v problemih lahko zrelo pomagali. Poleg tega so k dobremu prispevali tudi levitski duhovniki, saj so ljudstvo poučevali o Božjih zakonih. Če pa je prišlo do posebej težke zadeve, je veliki duhovnik po Urimu in Tumimu o njej lahko povprašal Boga. V Insight on the Scriptures beremo: »Vsak, kdor je izrabil te priprave, spoznal Božje zakone ter jih upošteval, je imel zdravo vodilo za svojo vest. V tem primeru se to, da je delal, ‚kar se mu je zdelo prav‘, ni sprevrglo v nekaj slabega. Jehova je svojemu ljudstvu pustil, da je razmišljalo in ravnalo voljno ali pa uporno.« (2. zvezek, strani 162-3)b

17. Kako lahko starešine pokažejo, da svetujejo po Božjih merilih in ne po svojih?

¹⁷ Kakor izraelski sodniki in duhovniki tudi občinski starešine zrelo pomagajo v problemih ter dajejo dragocene nasvete. Včasih celo ‚prepričujejo, kaznujejo, opominjajo z vso potrpežljivostjo in s poučevanjem‘. (2. Timoteju 4:2) To pa delajo po Božjih merilih, ne po svojih. Kako zelo pomaga, če starešine dajejo zgled in si prizadevajo doseči srca!

18. Zakaj je še zlasti za starešine dobro, da znajo priti do srca?

¹⁸ Srce je »motor« naše krščanske dejavnosti. Zato v Bibliji piše: »V njem so viri življenja.« (Pregovori 4:23) Starešine, ki dosežejo srce članov občine, naposled ugotovijo, da jih prav s tem spodbudijo, da v Božji službi naredijo vse, kar morejo. Postanejo samostojni in ne potrebujejo vedno koga, da jih spodbuja. Jehova ne mara prisiljene poslušnosti. Išče poslušnost, ki prihaja iz srca, polnega ljubezni. In k temu, da bo člane črede k službi spodbujalo srce, lahko prispevajo tudi starešine. To pa tako, da jim pomagajo ostriti razum.

Negovati ‚Kristusov um‘

19., 20. Zakaj je za nas pomembno, da negujemo Kristusov um?

¹⁹ Kot smo že omenili, ni dovolj le poznati Božje zakone. ,Razsvetli me,‘ je moledoval psalmist, ,da bom držal tvojo postavo in jo varoval z vsem srcem.‘ (Psalm 119:34, Jože Krašovec) Jehova je v svoji Besedi razodel ‚Kristusov um‘. (1. Korinčanom 2:16) Jezus pa je služil Jehovu z razumom, zato nam je zapustil popoln zgled. Razumel je Božje zakone in načela ter jih brezhibno upošteval. Če bomo preučevali njegov zgled, bomo »mogli [. . .] doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega vsakršno spoznanje«. (Efežanom 3:17-19, EI) Prav zares, od tega, kar se naučimo iz Biblije o Jezusu, imamo veliko več kot le polno glavo znanja. Daje nam jasno podobo o tem, kakšen je Jehova. (Janez 14:9, 10)

²⁰ Torej, ko preučujemo Božjo Besedo, lahko sprevidimo, kako Jehova razmišlja o določenih stvareh in se tako lahko uravnovešeno odločamo. Za to pa je seveda potreben trud. Marljivo moramo preučevati Božjo Besedo in si izostriti čut za Jehovovo osebnost in merila. Pravzaprav se učimo nove slovnice. Ampak kateri tako delajo, poslušajo Pavlov opomin, naj ‚dajo svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo njihova sveta služba po [njihovi] pameti‘. (Rimljanom 12:1)

[Podčrtne opombe]

Kaj ste se naučili?

◻ Do katere spremembe glede Božje službe je prišlo leta  33 n. š.?

◻ Kako si lahko ostrimo razum?

◻ Kako lahko starešine pomagajo članom črede, da bi bili Božji in Kristusovi sužnji?

◻ Zakaj bi morali negovati ‚Kristusov um‘?

[Slika na strani 23]

Starešine pomagajo drugim, da rabijo svoj razum