Kraljestveni oznanjevalci poročajo

Oznanjevanje v težavnem času

APOSTOL Pavel je napovedal, da »v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi«. (2. Timotej 3:1) Za kako točne so se izkazale te besede! Ljudje iz Salvadorja v Srednji Ameriki že dolgo prestajajo to bridko resničnost. Več kot desetletje je bila ta država pogreznjena v državljansko vojno, ki je več tisočim prinesla revščino in smrt. Vojna je sedaj končana, toda beda ostaja. Po vojni pa je drastično narastel kriminal. Neki krajevni televizijski komentator je nedavno izjavil: »Nasilje in rop sta sedaj del našega vsakdanjika.«

Tudi Jehovovim pričam ta val kriminala ne prizanaša. Vlomilci so vdrli v mnogo kraljestvenih dvoran in ukradli opremo za ozvočenje. Ob različnih priložnostih so tolpe oboroženih mladih med shodom planile v kraljestvene dvorane ter prisotnim kradle denar, ure ter druge dragocenosti. Številne Priče pa so, medtem ko so bili zaposleni z vsakodnevnimi dejavnostmi, roparji celo ubili.

Kljub takšnim oviram pa Jehovove priče v Salvadorju še naprej pridno oznanjujejo dobro vest. To delajo iz poslušnosti svetopisemski odredbi: »In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij.« (Marko 13:10) V tej državi je še mnogo takšnih, ki hrepenijo po kraljestvenem upanju, ki ga vsebuje Biblija, in Priče se trudijo doseči vsakogar od njih. Izkazalo se je, da je učinkovita metoda oznanjevanja priložnostno pričevanje.

Neki Priča je, medtem ko je bil na zdravljenju v bolnišnici, izrabil vsako priložnost, da je drugim pacientom govoril o Božjih obljubah za prihodnost, kar najdemo v Bibliji. Neki resno bolan pacient je žalostno potožil: »Kmalu bom umrl!« Toda Priče pacientov potrt pogled ni odvrnil od namere, da ga seznani z dobro vestjo o Božjem kraljestvu. Rajši je možu glasno bral iz knjige Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji, ki so jo izdali Jehovove priče. Čez nekaj dni je Priča zapustil bolnišnico ter žalostno razmišljal o tem, da je mož na smrtni postelji.

Čez štiri leta je moral Priča iti na zdravljenje v drugo bolnišnico. Medtem ko je bil tam, se mu je približal pacient in dejal: »Ali se me spomnite?« Bil je mož, katerega je srečal pred štirimi leti, mož, ki naj bi domnevno umiral! Kakšno radostno presenečenje, ko ga je mož objel in dodal: »Sedaj sem tudi jaz Jehovova priča!« Mož je sprejel biblijsko upanje za prihodnost, preučeval z Jehovovimi pričami ter svoje življenje posvetil Jehovu. In ne samo, da je bil Priča, ampak je že okoli dve leti kot redni pionir sodeloval v polnočasni službi.

V tem primeru je seme resnice, ki je bilo posejano ob priložnostnem oznanjevanju, doseglo dovzetno srce. Prave kristjane ta prednost, da ljudem pomagajo priti do spoznanja resnice, spodbuja, da kljub tem »nevarnim časom« še naprej oznanjujejo.