Zedinjeni s popolno vezjo ljubezni

»[Bodite složno, NW] združeni v ljubezni« (KOLOŠANOM 2:2).

1., 2. Kakšen delitven vpliv je čutiti zlasti danes?

POSLUŠAJTE! V nebesih odjekne močan glas, rekoč: »Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa« (Razodetje 12:12). Z vsakim letom postaja za zemljane to sporočilo vse bolj zlovešče.

² Jehovov veliki nasprotnik je že dolgo poznan kot upornik (Satan) in obrekovalec (Hudič). Toda ta varljivec nastopa sedaj v še eni pogubonosni vlogi — postal je jezen bog! Zakaj? Ker so ga 1914. leta, ko je v nebesih nastala vojna, Mihael in njegovi angeli pahnili iz nebes (Razodetje 12:7-9). Hudič ve, da ima le še malo časa, ko naj dokaže svojo trditev, da more vse ljudi odvrniti od čaščenja Boga (Job 1:11; 2:4, 5). Zaradi brezizhodnega položaja so on in njegovi demoni kakor jezen roj čebel, ki stresa svoj bes na nemirne množice človeštva (Izaija 57:20).

3. Kakšen je učinek Satanovega ponižanja v našem času?

³ Ta dogajanja, ki so za človeške oči nevidna, pojasnjujejo, zakaj je človeštvo v splošnem moralnem razsulu. Pojasnjujejo tudi človekova krčevita prizadevanja, da bi ponovno nekako povezali razdrobljene narode, ki enostavno ne morejo več živeti složno. Plemenske in etnične skupine zlobno napadajo druga drugo, kar ustvarja na milijone brezdomcev in razseljencev. Nič čudnega torej, da se brezpravje širi kot še nikoli do sedaj! Ljubezen pretežnega dela človeštva ugaša, kot je napovedal Jezus. Kamorkoli pogledate, povsod današnje človeštvo zaznamujeta nesloga in pomanjkanje ljubezni. (Matevž 24:12)

4. Zakaj je v nevarnosti zlasti Božje ljudstvo?

⁴ Glede na razmere v svetu ima molitev, ki jo je Jezus izrekel za svoje sledilce, še večjo važnost: »Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega [zlobnega, NW]. Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta« (Janez 17:15, 16). ,Zlobni‘ danes svojo jezo stresa še zlasti nad te, »ki hranijo zapovedi Božje in imajo pričevanje Jezusa Kristusa« (Razodetje 12:17). Če Jehova ne bi budno in ljubeče skrbel za svoje zveste Priče, bi z njimi že pomedli. Naše življenje je odvisno od tega, koliko se okoriščamo Božjih priprav za našo duhovno varnost in blaginjo. To vključuje, da se borimo po kreposti Njegove moči po Kristusu, kot je spodbudil apostol v Listu Kološanom 1:29.

5., 6. Kako je apostol Pavel čutil glede koloških kristjanov in zakaj je vodilni biblijski stavek za leto 1995 primeren?

⁵ Pavel je svoje brate v Kolosah ljubil, čeprav jih verjetno ni nikoli osebno videl. Dejal jim je: »Želim, da bi razumeli, v kako veliki skrbi sem za vas« (Kološanom 2:1, J. B. Phillips, The New Testament in Modern English). Ker Jezusovi sledilci niso del sveta, poskuša ,zlobni‘ zlomiti enotnost bratov s tem, da mednje vnaša duh sveta. Novice, ki jih je Epafra prinesel iz Kolosov, kažejo, da se je v določeni meri to tudi dogajalo.

⁶ Eno od Pavlovih glavnih zanimanj za svoje krščanske brate bi lahko strnili z besedami: »[Bodite složno, NW] združeni v ljubezni.« Njegove besede imajo danes, ko svet prežemata nesloga in pomanjkanje ljubezni, poseben pomen. Če si bomo Pavlov nasvet vzeli k srcu, bomo uživali Jehovovo skrb. Okusili bomo moč njegovega duha v svojem življenju, kar nam bo pomagalo upirati se pritiskom sveta. Kako moder je ta nasvet! Zato bo naš vodilni biblijski stavek za leto 1995 iz Lista Kološanom 2:2.

7. Kakšna sloga bi morala biti med pravimi kristjani?

⁷ V predhodnem pismu Korinčanom je apostol za ponazoritev uporabil človeško telo. Pisal je, »da bi ne bilo razpora« v občini maziljenih kristjanov, ampak da bi »udje enako skrbeli drug za drugega« (1. Korinčanom 12:12, 24, 25). Kako krasna ponazoritev! Naši udje so med seboj odvisni; vsak je združen s preostalim delom telesa. Isto velja za našo svetovno združbo bratov, ki jo sestavljajo maziljenci in milijoni, ki upajo, da bodo živeli na rajski zemlji. Ne smemo se izločevati iz družbe sokristjanov, da bi živeli neodvisno! Božji duh, delujoč po Kristusu Jezusu, priteka na nas v večji meri, kadar smo v skupnosti z našimi brati.

Složnost je povezana s spoznanjem

8., 9. a) Kaj je bistveno, da bi prispevali k slogi v občini? b) Kako si pridobivate spoznanje o Kristusu?

⁸ Ena od Pavlovih glavnih točk je bila, da je krščanska sloga povezana s spoznanjem in to še zlasti s spoznanjem glede Kristusa. Pavel je pisal, da bi morali biti kristjani ,združeni v ljubezni in za vse bogastvo popolnega prepričanja razuma, da bi prav razumeli skrivnost Božjo, Kristusa‘ (Kološanom 2:2). Spoznanje — dejstva — si pridobivamo, odkar smo pričeli preučevati Božjo Besedo. S tem, ko bolje razumemo, kako se mnoga od teh dejstev ujemajo z Božjim namenom, vidimo tudi odločilno vlogo Jezusa. »V katerem so skriti vsi zakladi modrosti in spoznanja« (Kološanom 2:3).

⁹ Ali menite tako o Jezusu in njegovi vlogi v Božjem namenu? Mnogi iz krščanstva radi spregovorijo o Jezusu in trdijo, da so ga sprejeli ter da so rešeni. Toda, ali ga v resnici poznajo? Težko, saj večina verjame v nesvetopisemski nauk o Trojici. Ne le da vi resnico o tem poznate, temveč imate verjetno tudi obsežno vedenje o tem, kaj je Jezus rekel in delal. Milijonom je pri tem pomagalo poučno preučevanje knjige Največji človek, kar jih je kdaj živelo. Še vedno pa je treba naše spoznanje o Jezusu in njegovih poteh poglabljati.

10. Kako nam je na voljo skrito spoznanje?

¹⁰ Izjava, da so »vsi zakladi modrosti in spoznanja« »skriti« v Jezusu, ne pomeni, da je takšno spoznanje za nas nedoumno. Nasprotno, to je nekako tako kakor odprt rudnik. Ni nam potrebno iskati vse naokoli in se spraševati, kje naj pričnemo kopati. To že vemo — pričetek pravega spoznanja je v tem, kar Biblija odkrije o Jezusu Kristusu. Z vse večjim cenjenjem Jezusove vloge v uresničevanju Jehovovega namena si pridobivamo zaklad prave modrosti in točnega spoznanja. Potrebno je torej le to, da kopljemo vse globlje in pri tem izkopavamo vse več draguljev oziroma dragocenosti, ki so nam na voljo iz istega vira, po katerem že kopljemo. (Pregovori 2:1-5)

11. Kako si lahko z meditiranjem o Jezusu povečamo spoznanje in modrost? (Ponazorite s tem, ko je Jezus svojim učencem umil noge, ali uporabite kakšen drug zgled.)

¹¹ Morda na primer vemo, da je Jezus svojim apostolom umil noge (Janez 13:1-20). Toda, ali meditiramo o nauku, ki ga je s tem dal, in o stališču, ki ga je pri tem pokazal? To delajoč, se bomo morda dokopali do zaklada modrosti, ki nas bo napravil zmožne — da, spodbudil nas bo — da se spremenimo v ravnanju z bratom ali sestro, katerega osebnost nas že dolgo draži. Ali pa ko dobimo zadolžitev, ki nam ni ravno po volji, se bomo lahko odzvali drugače, ko bomo enkrat dojeli polni pomen evangelija po Janezu 13:14, 15. Spoznanje in modrost namreč tako vplivata na nas. Kakšen bo lahko učinek na drugih, ko se bomo zaradi večjega spoznanja še bolj približali Kristusovemu zgledu? Čreda bo verjetno ,še bolj složno združena v ljubezni‘.a

Motnje lahko škodijo slogi

12. Kakšnega spoznanja bi se morali varovati?

¹² Če je rezultat točnega spoznanja to, da smo ,složno združeni v ljubezni‘, kaj je potem rezultat »znanosti [spoznanja, EI], ki se po krivem tako imenuje«? Ravno nasprotno — prerekanje, razprtija in odmik od vere. Zato se moramo budno varovati takšnega krivega spoznanja, pred katerim je Pavel posvaril Timoteja. (1. Timoteju 6:20, 21) Pavel je tudi pisal: »To pa pravim, da vas nihče ne prevara z dozdevno pametnimi besedami. Pazite, da vas kdo ne upleni z modrijanstvom in prazno prevaro, po izročilu človeškem, po začetnih naukih sveta in ne po Kristusu« (Kološanom 2:4, 8).

13., 14. a) Zakaj so bili kološki bratje v nevarnosti glede spoznanja? b) Zakaj bi lahko nekateri danes mislili, da jim ne preti podobna nevarnost?

¹³ Kološki kristjani so bili obkroženi z zahrbtnim vplivom tega, kar se je zares po krivem imenovalo spoznanje. V Kolosah in njegovi okolici so mnogi visoko cenili grško filozofijo. Bili so tudi pojudenci, ki so hoteli, da bi se kristjani držali mojzesovske postave, na primer glede prazničnih dni in zahtev glede hrane (Kološanom 2:11, 16, 17). Pavel ni nasprotoval temu, da bi si njegovi bratje pridobivali pravo spoznanje, morali pa so paziti, da ne bi postali plen dozdevno pametnih besed, ki bi jih navedle k zgolj človeškemu pogledu na življenje in delovanje. Vidite lahko, da bi to, če bi se kateri v občini v svojih razmišljanjih in odločitvah pustili voditi takšnim nesvetopisemskim zamislim in pogledom na življenje, delovalo proti slogi in ljubezni med člani občine.

¹⁴ ,Da,‘ si morda mislite, ,vidim nevarnost, ki je prežala na Kološane, toda na mene grške zamisli, kakršni sta zamisel o nesmrtni duši ali o troedinem bogu, ne morejo vplivati; niti ne vidim kakršnekoli nevarnosti, da bi me zapeljali poganski prazniki krive religije, kateri sem ubežal.‘ V redu. Dobro je biti trdno prepričan o premoči preproste resnice, ki je bila razodeta po Jezusu in jo je najti v Svetem pismu. Toda, mar ne bi bilo mogoče, da nas ogrozijo druge filozofije ali človeška gledanja, ki prevladujejo v našem času?

15., 16. Kakšen pogled na življenje lahko prizadene kristjanovo razmišljanje?

¹⁵ Eno takšnih stališč je prisotno že dolgo časa: »Kaj je z njegovim obljubljenim prihodom? Odkar so namreč očetje zaspali, je vse ostalo tako, kakor je bilo od začetka stvarjenja« (2. Petrov 3:4, EI). Takšno razmišljanje je lahko zajeto tudi v drugačnih besedah, toda stališče je enako. Nekdo lahko na primer razmišlja: ,Ko sem pred desetletji slišal za resnico, je bil konec »tik pred vrati«. Toda še vedno ga ni in kdo ve, kdaj bo prišel?‘ Gotovo je, da ga ni človeka, ki bi vedel, kdaj pride konec. Pa vendar, bodite pozorni na stališče, h kakršnemu je spodbujal Jezus: »Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride ta čas!« (Marko 13:32, 33, EI).

¹⁶ Kako nevarno bi se bilo navzeti stališča, da bi morali načrtovati za polno in »normalno« življenje, ker pač ne vemo, kdaj pride konec! Takšen nagib bi se dal razbrati iz miselnosti: ,Ravno tako bi morda lahko storil potrebne korake, da bi prišel (jaz ali moji otroci) do uglednega poklica z dobrim zaslužkom, ki bi mi omogočil uživati lagodno življenje. Seveda se bom udeleževal krščanskih shodov in v določeni meri tudi sodeloval v delu oznanjevanja, ni pa razloga, da bi se naprezal ali bolj žrtvoval.‘ (Matevž 24:38-42)

17., 18. Kakšno stališče naj bi imeli, kot so spodbujali Jezus in apostoli?

¹⁷ Ni moč zanikati, seveda, da so Jezus in njegovi apostoli priporočali, naj živimo z občutkom, da je nujno oznanjevati dobro vest, se naprezati in biti voljan se žrtvovati. Pavel je pisal: »To [. . .] pravim, bratje: čas je prikrajšan, da bodo odslej tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli; [. . .] in kateri kupujejo, kakor bi v lasti ne imeli; in kateri uživajo ta svet, kakor bi ga ne uživali; kajti prehaja obraz tega sveta.« (1. Korinčanom 7:29-31; Lukež 13:23, 24; Filipljanom 3:13-15; Kološanom 1:29; 1. Timoteju 4:10; 2. Timoteju 2:4; Razodetje 22:20)

¹⁸ Pavel je, daleč od tega, da bi spodbujal, naj si zadamo za cilj lagodno življenje, pod navdihnjenjem zapisal: »Ničesar nismo prinesli na svet, ker tudi odnesti ne moremo ničesar; če pa imamo hrane in odeje, bodimo s tem zadovoljni. [. . .] Bij dobri boj vere, poprimi se večnega življenja, ki si bil zanje poklican in si pripoznal lepo veroizpoved [dal dobro javno izpoved, NW] pred mnogimi pričami« (1. Timoteju 6:7-12).

19. Kako vpliva na občino, če ti, ki jo sestavljajo, sprejmejo takšno življenjsko stališče, kakršnega je spodbujal Jezus?

¹⁹ Kadar občino sestavljajo goreči kristjani, ki si močno prizadevajo ,dati dobro javno izpoved‘, je sloga nekaj normalnega. Ne bodo se predali razmišljanju: ,Veliko blaga imaš za veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se!‘ (Lukež 12:19). Nasprotno, združeni so v istem prizadevanju, voljni žrtvovati se, da bi kar največ sodelovali v tem delu, ki se ne bo nikoli več ponovilo (primerjajte Filipljanom 1:27, 28).

Paziti se dozdevno pametnih besed

20. Kje še bi bili lahko kristjani zavedeni?

²⁰ Obstajajo pa seveda še drugi načini, kako kristjane ,prevarati z dozdevno pametnimi besedami‘ ali prazno prevaro, kar bi onemogočalo, da bi bili ,složno združeni v ljubezni‘. Podružnica družbe Watch Tower v Nemčiji je pisala: »Bil je primer, ki je povzročil polemiko. Oznanjevalci in celo starešine so se opredeljevali glede načina zdravljenja, ki ga je opravljal neki brat.« Dodali so: »Zaradi raznovrstnosti uporabljenih metod in velikega števila pacientov je to področje odprto za polemiko, če pa imajo terapevtske metode spiritističen pridih, lahko predstavljajo tudi nevarnost.« (Efežanom 6:12)

21. Kako bi lahko kristjan danes zgrešil pravo žarišče?

²¹ Kristjani želijo ostati živi in zdravi, da bi lahko častili Boga. Toda v tej stvarnosti smo zaradi posledic nepopolnosti še vedno podvrženi staranju in boleznim. Namesto da se toliko vrtimo okoli vprašanj glede zdravja, se raje posvetimo pravi rešitvi, tako za sebe kakor za druge (1. Timoteju 4:16). Osrednja točka te rešitve je Kristus, kakor je bil tudi žarišče Pavlovega svetovanja Kološanom. Toda ne pozabite, Pavel je pokazal, da bodo lahko prišli nekateri z »dozdevno pametnimi besedami« in nam odvrnili pozornost od Kristusa ter jo usmerili morda k diagnostičnim metodam, zdravljenju in prehrani (Kološanom 2:2-4).

22. Kakšno uravnoteženo stališče bi morali imeti glede številnih izjav o diagnostičnih metodah in zdravljenju?

²² Ljudi po vsej zemeljski obli zasipavajo reklame in priporočila o raznih vrstah zdravljenja in načinih diagnosticiranja. Nekatera od teh so že v splošni rabi in uživajo priznanje; druga so predmet vsesplošne kritike in sumničenj.b Vsak mora sam stati za odločitvijo, kaj storiti glede zdravja. Kdor pa sprejme Pavlov nasvet iz Lista Kološanom 2:4, 8, bo zaščiten pred zmoto ,dozdevno pametnih besed‘ ali ,prazne prevare‘, ki zapelje mnoge, ki si zaradi pomanjkanja kraljestvenega upanja obupno prizadevajo za olajšanjem. Tudi če je kristjan prepričan o primernosti določenega zdravljenja, ga ne bi smel propagirati med krščansko bratovščino, saj bi to lahko postalo predmet vsesplošnih razprav in nesoglasij. Tako lahko pokaže, da visoko ceni pomembnost sloge v občini.

23. Zakaj imamo mi še zlasti razlog za radost?

²³ Pavel je poudaril, da je krščanska sloga osnova za pravo radost. V njegovem času je bilo število občin gotovo manjše kakor danes. Vseeno je Kološanom lahko pisal: »Čeprav sem po mesu daleč, v duhu sem vendar z vami, radujoč se in gledajoč vašo rednost in trdnost vere vaše v Kristusa« (Kološanom 2:5; glejte tudi Kološanom 3:14). Koliko več razlogov za radost imamo mi! Pravi dokaz sloge, rednosti in trdnosti vere lahko vidimo v svoji lastni občini, ki je odraz splošnega stanja Božjega ljudstva po vsem svetu. Vsak od nas naj bo torej ta kratki čas, ki je še preostal sedanji stvarnosti, odločen ,biti složno združen v ljubezni‘.

[Podčrtne opombe]

Ali ste opazili?

◻ Kateri je vodilni biblijski stavek za Jehovove priče leta 1995?

◻ Zakaj je bilo potrebno, da so bili kološki kristjani složno združeni v ljubezni, in zakaj je to potrebno za nas danes?

◻ Kakšnega zahrbtnega pogleda na življenje bi se morali kristjani še zlasti varovati?

◻ Zakaj bi morali kristjani biti budni, da jih ne bi zapeljale dozdevno pametne besede glede zdravja in načinov diagnosticiranja?

[Slike na strani 17]

Ali se vaši načrti za prihodnost osredotočajo na Jezusovo navzočnost?