Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mamonom‘

»Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mámonom [. . .] (EI). Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem« (LUKEŽ 16:9, 10).

1. Kako so Mojzes in Izraelovi sinovi hvalili Jehova po osvoboditvi iz Egipta?

REŠENI s čudežem — doživljaj, ki res ojača vero! Odhod Izraelcev iz Egipta se ni mogel prisoditi nikomur drugemu kot Jehovu, Vsemogočnemu. Ne preseneča, da so Mojzes in Izraelci peli: »Moč moja in pesem moja je GOSPOD, on mi je postal rešitev. Ta je moj Bog mogočni, slavil ga bom, očeta mojega Bog, poveličeval ga bom.« (2. Mojzesova 15:1, 2; 5. Mojzesova 29:2)

2. Kaj je Jehovovo ljudstvo vzelo s seboj, ko so zapuščali Egipt?

² Kako zelo se je Izraelova novodobljena svoboda razlikovala od njihovega položaja v Egiptu! Jehova so sedaj lahko slavili brez ovir. Egipta tudi niso zapustili praznih rok. Mojzes poroča: »Sinovi Izraelovi [. . .] [so] izprosili [. . .] od Egipčanov srebrnih in zlatih dragotin in oblačil. GOSPOD pa je podelil ljudstvu milost v očeh Egipčanov, da so jim dali, česar so prosili. In oplenili so Egipčane.« (2. Mojzesova 12:35, 36) Toda kako so uporabili te dragotine iz Egipta? Ali so z njimi ,poveličevali Jehova‘? Kaj se naučimo iz njihovega zgleda (primerjajte 1. Korinčanom 10:11)?

»Prispevek Jehovu«

3. H kakšnemu ravnanju je spodbodlo Jehova to, da so Izraelci zlato uporabili za krivo čaščenje?

³ Mojzes je 40 dni začasno bival na gori Sinaj, da je dobil Božja navodila za Izrael. Medtem je ljudstvo, ki je spodaj čakalo, postalo nestrpno. Izdrli so si zlate uhane in ukazali Aronu, naj jim naredi podobo za čaščenje. Sezidal jim je tudi oltar in zgodaj naslednji dan so na njem darovali žrtve. Ali so se s takšno uporabo zlata prikupili njihovemu Rešitelju? Prav gotovo ne! Jehova je rekel Mojzesu: »Sedaj torej me pusti, da se vname srd moj zoper nje in jih pokončam.« Jehova je samo zaradi Mojzesovih prošenj prizanesel narodu, uporniške kolovodje pa je udaril. (2. Mojzesova 32:1-6, 10-14, 30-35)

4. Kaj je bil »prispevek Jehovu« in kdo ga je daroval?

⁴ Kasneje je imel Izrael priložnost, da svoje bogastvo uporabi na način, ki je bil všeč Jehovu. Zbrali so »prispevek za Jehova«.a Zlato, srebro, bron, višnjeve niti, različne barvane materiale, ovnove kože, tjulenjeve kože in akacijev les so bili med darovi za gradnjo in opremljenje šotora. Poročilo nas opozori na odnos darovalcev. »Kdorkoli je radovoljnega srca, naj ga prinese, dar povzdignjenja GOSPODU.« (2. Mojzesova 35:5-9) Izrael se je zelo odzval. Zato je bil šotor zgradba »lepote in veličastnosti«, če navedemo besede nekega poznavalca.

Prispevki za tempelj

5., 6. Kako je David uporabil svoje bogastvo za tempelj in kako so se v zvezi s tem odzvali drugi?

⁵ Čeprav je izraelski kralj Salomon vodil gradnjo trajne hiše za čaščenje Jehova, je obsežne priprave zanjo izvedel David, njegov oče. David je zbral veliko količino zlata, srebra, brona, železa, stavbnega lesa in dragih kamnov. David je svojemu ljudstvu rekel: »Ker me veseli hiša mojega Boga, sem dal iz lastnega zaklada zlata in srebra za hišo Boga svojega poleg vsega, kar sem oskrbel za sveto hišo: tri tisoč talentov zlata [. . .] in sedem tisoč talentov prečiščenega srebra, da se ž njim prevlečejo hišne stene.« David je tudi druge spodbujal, naj bodo radodarni. Odziv je bil velik: še več zlata, srebra, brona, železa in dragih kamnov. »Z nerazdeljenim srcem« je ljudstvo ,radovoljno darovalo Jehovu‘. (1. letopisov 22:5; 29:1-9)

⁶ S temi prostovoljnimi prispevki so Izraelci izrazili veliko cenjenje za čaščenje Jehova. David je ponižno molil: »Kdo sem jaz in kdo ljudstvo moje, da bi imeli moč, toliko radovoljno darovati tebi?« Zakaj? »Kajti od tebe je vse, in iz roke tvoje smo prejeli in dali tebi. [. . .] Jaz torej sem iz preprostosti srca svojega vse to radovoljno daroval.« (1. letopisov 29:14, 17)

7. Kakšen opozorilni pouk dobimo iz Amosovih dni?

⁷ Vendar izraelski rodovi niso uspeli obdržati čaščenja Jehova v svojih mislih in srcih na prvem mestu. Do devetega stoletja pr. n. š. je razdeljeni Izrael postal kriv duhovnega omalovaževanja. Za severno desetrodovno kraljestvo Izrael je Jehova po Amosu napovedal: »Gorje lahkoživcem na Sionu in brezskrbnežem na gori Samarije!« Opisal jih je kot ljudi, ki ,ležijo na slonokoščenih posteljah, se raztegujejo po svojih počivalnicah, jedo jagnjeta od črede in teleta iz pitalnice, pijejo vino iz daritvenih čaš‘. Toda njihovo bogastvo ni bilo zaščita. Bog je posvaril: »Pojdejo v sužnost na čelu ujetnikov, in preneha vriskanje njih, ki so se lenobno raztegovali.« Leta 740 pr. n. š. je Izrael izkusil trpljenje, ki so jim ga povzročili Asirci. (Amos 6:1, 4, 6, 7) V istem času je tudi južno kraljestvo, Juda, postalo žrtev materializma (Jeremija 5:26-29).

Primerna uporaba sredstev v krščanskih časih

8. Kakšen dober zgled o uporabi sredstev sta Jožef in Marija?

⁸ Božji služabniki v kasnejših časih so bili v primerjavi s prejšnjimi sorazmerno revni, toda to jih ni odvrnilo od tega, da bi kazali gorečnost za pravo čaščenje. Premislimo o Mariji in Jožefu. Zaradi polušnosti odloku cesarja Avgusta sta potovala v svoje rodno mesto, Betlehem (Lukež 2:4, 5). Tam je bil rojen Jezus. Štirideset dni kasneje sta Jožef in Marija obiskala tempelj v bližnjem Jeruzalemu, da bi dala predpisano daritev očiščevanja. Marija je darovala dve majhni ptici, kar kaže na njeno revno stanje. Niti ona niti Jožef se nista izgovarjala na revščino. Raje sta uporabila svoja omejena sredstva. (3. Mojzesova 12:8; Lukež 2:22-24)

9.–11. a) Kakšno navodilo v zvezi z uporabo denarja nam dajejo Jezusove besede iz Matevževega evangelija 22:21? b) Zakaj vdovin majhen prispevek ni bil darovan brez koristi?

⁹ Kasneje so farizeji in herodovci skušali ukaniti Jezusa in zato rekli: »Povej nam torej, kaj se ti zdi? Ali je prav dati cesarju davek ali ne?« Jezusov odgovor odkriva njegovo sprevidevnost. Jezus je pokazal na kovanec, ki so mu ga dali, in vprašal: »Čigava je ta podoba in napis? Reko mu: Cesarjeva.« Modro je sklenil: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Matevž 22:17-21) Jezus je vedel, da je oblast, ki je izdala kovanec, pričakovala, da se ji plačajo davki. Toda s tem primerom je svojim sledilcem in tudi svojim sovražnikom pomagal spoznati, da si pravi kristjani prizadevajo dati tudi »Bogu, kar je Božjega«. To vključuje primerno rabo posameznikovih gmotnih dobrin.

¹⁰ To pokaže dogodek v templju, kateremu je bil priča Jezus. Ravnokar je obsodil pohlepne pismarje, ki so ,požirali vdovam hiše‘. Lukež poroča: »Pogleda pa gori in vidi bogatine, da mečejo darove svoje v zakladnico. Vidi pa [Jezus] tudi vdovo ubožno, da vrže tja dva vinarja, ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi: zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.« (Lukež 20:46, 47; 21:1-4) Nekateri izmed ljudstva so omenili, da je tempelj olepšan z dragim kamenjem. Jezus je odgovoril: »Pridejo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi podrl.« (Lukež 21:5, 6) Ali je bil ta vdovin majhen prispevek brez koristi? Prav gotovo ne. Podprla je pripravo, ki jo je Jehova ustanovil za tisti čas.

¹¹ Jezus je svojim pravim sledilcem rekel: »Noben hlapec ne more dvema gospodoma služiti; kajti ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali bo enemu vdan in bo drugega zaničeval. Ne morete Bogu služiti in mamonu« (Lukež 16:13). Kako lahko torej mi kažemo uravnovešenost pri uporabljanju naših denarnih sredstev?

Zvesti oskrbnik

12.–14. a) Oskrbniki katerih sredstev so kristjani? b) Na katere odlične načine Jehovovo ljudstvo danes zvesto opravlja svoje oskrbništvo? c) Od kod danes prihaja denar za podporo Božjega dela?

¹² Ko smo posvetili svoje življenje Jehovu, smo pravzaprav rekli, da vse kar imamo, vsa naša sredstva, pripadajo njemu. Kako bi zato morali uporabljati to, kar imamo? V razpravi o krščanski službi v občini je brat C. T. Russell, prvi predsednik Watch Tower Societyja, pisal: »Vsak naj se ima za postavljenega od Gospoda, za oskrbnika njegovega časa, vpliva, denarja itd., in vsak naj se trudi uporabljati te talente po svojih najboljših zmožnostih, v slavo Gospodarja« (The New Creation, stran 345).

¹³ ,Od oskrbnikov se zahteva, da se vsak izkaže zvestega,‘ navaja Prvi list Korinčanom 4:2. Jehovove priče si kot mednarodna organizacija prizadevajo delati v skladu s tem opisom. Kolikor časa morejo, uporabijo v krščanski službi in skrbno urijo svoje učne sposobnosti. Poleg tega skupine prostovoljcev pod vodstvom regionalnih gradbenih odborov voljno dajejo svoj čas, moč in znanje, da bi zgradili odlične shodne dvorane za čaščenje. Vse to zelo veseli Jehova.

¹⁴ Od kod pride denar za podporo tega obsežnega poučevanja in gradbenih del? Od radovoljnih posameznikov, kakor je bilo v dneh gradnje šotora. Ali smo osebno udeleženi? Ali način, kako uporabljamo svoja denarna sredstva, kaže, da je Jehovova služba za nas najpomembnejša? V denarnih zadevah bodimo zvesti oskrbniki.

Vzor radodarnosti

15., 16. a) Kako so kristjani Pavlovih dni dokazali radodarnost? b) Kako bi morali gledati na našo zdajšnjo razpravo?

¹⁵ Apostol Pavel je pisal o radodarnem duhu kristjanov v Makedoniji in Ahaji (Rimljanom 15:26). Čeprav so bili sami prizadeti, so radovoljno prispevali, da bi pomagali svojim bratom. Pavel je spodbudil korintske kristjane, naj bodo podobno radodarni, naj darujejo svoje presežke, da bi nadomestili primanjkljaj drugih. Pavla nihče ni mogel upravičeno obtožiti izžemanja. Pisal je: »Kdor skopo seje, bo tudi skopo žel, in kdor seje bogato, bo tudi bogato žel. Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.« (2. Korinčanom 8:1-3, 14; 9:5-7, 13)

¹⁶ Prispevki, ki jih danes za svetovno kraljestveno delovanje radodarno dajejo naši bratje in zainteresirane osebe, dokazujejo, kako visoko cenijo to prednost. Toda, dobro bi bilo, kakor je Pavel opozoril Korinčane, da bi tudi mi vzeli to razpravo kot opozorilo.

17. H kateremu vzoru dajanja je spodbudil Pavel in ali se to lahko uporabi danes?

¹⁷ Pavel je spodbodel brate, naj v dajanju sledijo vzorcu. Rekel je: »Prvi dan po soboti naj vsak vas pri sebi deva na stran in spravlja po svojih dohodkih.« (1. Korinčanom 16:1, 2) To je lahko zgled, kako naj prispevamo mi in naši otroci, neglede na to, ali prispevamo v občini ali direktno v najbližjo podružnico Watch Tower Societyja. Misijonarski par, ki je bil dodeljen, da pričuje v vzhodni Afriki, je povabil zainteresirane, naj se jima pridružijo k biblijskemu pouku. Na zaključku tega prvega srečanja je misijonarski par diskretno dal nekaj kovancev v škatlo, označeno z napisom »Prostovoljni prispevki za kraljestveno delovanje«. Drugi prisotni so storili enako. Čez čas, ko so bili ti novi organizirani v krščansko občino, jih je obiskal okrajni nadzornik in omenil, kako redno prispevajo. (Psalm 50:10, 14, 23)

18. Kako lahko pomagamo našim bratom v stiskah?

¹⁸ Imamo tudi prednost, da naša sredstva uporabljamo za pomoč žrtvam naravnih nesreč in tistim, ki živijo na vojnoopustošenih področjih. Kako navdušeni smo bili, ko smo brali o pomoči, ki je bila odposlana v Vzhodno Evropo, ko se je v tem delu sveta razplamteval ekonomski in politični prevrat! Prispevki v blagu in denarju dokazujejo našo bratovsko radodarnost in solidarnost s kristjani v neprilikah.b (2. Korinčanom 8:13, 14)

19. Katere praktične stvari lahko naredimo, da bi pomagali tistim v polnočasni službi?

¹⁹ Visoko cenimo delo naših bratov, ki sodelujejo v polnočasni službi kot pionirji, potujoči nadzorniki, misijonarji ali betelski prostovoljci, ali ne? Morda jim lahko neposredno darujemo nekaj gmotne pomoči, kolikor nam pač dopuščajo naše okoliščine. Na primer, ko okrajni nadzornik obišče vašo občino, mu morda lahko priskrbite prenočišče, obroke ali pa mu pomagate kriti potne stroške. Taka radodarnost ni neopažena pri našem nebeškem Očetu, ki želi, da so njegovi služabniki preskrbljeni. (Psalm 37:25) Pred nekaj leti je neki brat, ki je lahko ponudil samo prigrizek, povabil potujočega nadzornika in njegovo ženo na svoj dom. Ko je par odšel v večerno terensko službo, je brat svojima obiskovalcema izročil kuverto. Notri je bil bankovec (za en ameriški dolar) skupaj z ročnopisanim sporočilom: »Za skodelico čaja ali liter bencina.« Kakšno globoko cenjenje je bilo izraženo s tem ponižnim dejanjem!

20. Katere prednosti in odgovornosti ne bi smeli zanemarjati?

²⁰ Duhovno je Jehovovo ljudstvo blagoslovljeno! Na naših zborih in kongresih uživamo duhovno pojedino. Tam dobivamo nove publikacije, odličen pouk in praktične nasvete. S srci polnimi cenjenja za naše duhovne blagoslove ne pozabljamo na našo prednost in odgovornost, da podpiramo sklade, ki se uporabljajo za podporo interesov Božjega kraljestva po vsem svetu.

,Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mamonom‘

21., 22. Kaj se bo kmalu zgodilo s »krivičnim mamonom« in k čemu nas to priganja, da takoj storimo?

²¹ Zares je veliko načinov, s katerimi lahko pokažemo, da je čaščenje Jehova najpomembnejše v našem življenju. Posebno pomemben način vključuje upoštevanje Jezusovega nasveta: »Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mámonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade« (Lukež 16:9, EI).

²² Upoštevajte, da je Jezus govoril o propadu krivičnega mamona. Da, prišel bo dan, ko bo denar tega sistema izgubil vrednost. Ezekiel je prerokoval: »Srebro svoje pomečejo na ulice in njih zlato se bo štelo za nesnago. Njih srebro in zlato jih ne bo moglo oteti v dan jeze GOSPODOVE« (Ezekiel 7:19). Dokler se to ne zgodi, moramo modro in razsodno uporabljati naše gmotne dobrine. Tako nam ne bo treba obžalovati, da nismo upoštevali Jezusovega opozorila: »Če [. . .] v krivičnem mamonu niste bili zvesti, pravo bogastvo kdo vam zaupa? [. . .] Ne morete Bogu služiti in mamonu« (Lukež 16:11-13).

23. Kaj naj bi modro uporabljali in kaj bo naša nagrada?

²³ Zato mi vsi zvesto pazimo na ta opozorila, da bi dali čaščenje Jehova na prvo mesto v našem življenju in da bi modro uporabljali vsa naša sredstva. Tako bomo lahko ohranili prijateljstvo z Jehovom in Jezusom, ki je obljubil, da nas bo, ko bo denar propadel, sprejel v »večna bivališča«, z obeti na večno življenje v nebeškem Kraljestvu ali na rajski zemlji. (Lukež 16:9, EI)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite

◻ Kako se je Izrael odzval na Jehovovo vabilo, naj prispeva za gradnjo šotora?

◻ Zakaj vdovin prispevek ni bil brez koristi?

◻ Kakšno odgovornost nosijo kristjani glede tega, kako uporabljajo svoja sredstva?

◻ Kako se lahko ognemo obžalovanju tega, kako smo uporabljali denar?

[Slika na strani 15]

Vdovin prispevek, čeprav majhen, ni bil brez koristi

[Slike na straneh 16, 17]

Naši prispevki podpirajo svetovno kraljestveno delovanje