Zanikanje Boga v dvajsetem stoletju
»Ljudje so se sprijaznili, da Boga ni, in neglede na posledice oblikujejo svoje življenje neodvisno ter pri tem ne upoštevajo Boga« — One Hundred Years of Debate Over God—The Sources of Modern Atheism.
ORJAŠKO drevo postane, čeprav ob prvem pogledu vzame sapo, nazadnje nekaj vsakdanjega. Njegova prisotnost je nekaj običajnega, njegova višina nič več predmet občudovanja.
Podobno je z ateizmom. Čeprav je bil v devetnajstem stoletju vzrok mnogih razprav, pa danes zanikanje obstoja Boga ni nič nezaslišanega niti vznemirljivega. Doba strpnosti je ateizmu dovolila zaživeti v miroljubnem sožitju z vero v Boga.
To pa ne pomeni, da večina ljudi tako odkrito zanika Boga; nasprotno, rezultati ankete izvedene v enajstih državah Amerike, Evrope in Azije odkrivajo, da v povprečju le nekaj več kot dva odstotka ljudi trdi, da so ateisti. Vendar je razširjen duh ateizma in to celo med mnogimi, ki verjamejo, da Bog je. Kako to?
Zanikanje Božje oblasti
»Včasih se o ateizmu preprosto govori kot o zavračanju oziroma preziranju Boga z dejanji,« piše The Encyclopedia Americana. Zategadelj najdemo v The New Shorter Oxford English Dictionary še drugo definicijo besede »ateist«: »Tisti, ki moralno zanika Boga; brezbožen človek« (podčrtano v navedku).
Da, ateizem lahko skriva v sebi ali zanikanje obstoja Boga ali zanikanje njegove oblasti ali pa oboje. Biblija v Listu Titu 1:16 meri na ta ateistični duh, ko pravi: »Trdijo, da priznavajo Boga, a ga v dejanjih zanikajo« (The New English Bible; primerjajte Psalm 14:1).
Raziskovanje takšnega zavračanja Božje oblasti nas lahko pripelje vse do prvega človeškega para. Eva je priznavala Božji obstoj, toda želela je ‚biti kakor Bog in spoznati dobro in hudo‘. Hotela je pravzaprav reči, da bi lahko bila ‚sama svoj gospodar‘ in si ustvarila lasten moralni zakonik. Kasneje se je Evi v zanikanju Božje oblasti pridružil še Adam. (1. Mojzesova 3:5, 6)
Ali je tako stališče razširjeno tudi danes? Seveda. V želji po neodvisnosti se kaže zahrbten ateizem. »Današnji ljudje so utrujeni od tega, da so stalno pod Božjim očesom,« zapaža knjiga One Hundred Years of Debate Over God—The Sources of Modern Atheism (Stoletje prerekanj o Bogu — izvor sodobnega ateizma). »Raje živijo svobodno.« Biblijski moralni zakonik odklanjajo, češ da je neuporaben in nerealen. Mišljenje mnogih je zelo podobno mišljenju egiptovskega faraona, ki je predrzno dejal: »Kdo je GOSPOD [Jehova, NW], čigar glas naj poslušam [. . .]? Ne poznam GOSPODA [Jehova, NW].« Faraon je zavrnil Jehovovo oblast. (2. Mojzesova 5:2)
Zanikanje Boga v tako imenovanem krščanstvu
Najbolj nezaslišano pa je zanikanje Božje oblasti, ki prihaja od duhovništva krščanstva, ki je čiste biblijske resnice nadomestilo s človeškimi tradicijami (primerjajte Matevž 15:9). Poleg tega je zavračalo biblijsko zapoved o izkazovanju pristne ljubezni, saj je podpiralo najbolj krvave vojne dvajsetega stoletja (Janez 13:35).
Duhovništvo je Boga zanikalo tudi, ko je zavrnilo njegova moralna načela. To denimo dokazuje nepretrgan niz procesov proti duhovnikom, ki so spolno zlorabljali otroke. Stanje v krščanstvu ustreza stanju v starodavnem Izraelu in Judi. Preroku Ezekielu je bilo rečeno: »Dežela je polna krvi in v mestu vlada spačevanje pravice; kajti pravijo: GOSPOD je zapustil deželo in GOSPOD ne vidi« (Ezekiel 9:9; primerjajte Izaija 29:15). Zato ni čudno, da so mnogi obrnili hrbet kar vsem krščanskim cerkvam! Toda ali je treba, da opustijo tudi vero v Boga?
Tehtni razlogi za ateizem?
Mnogi ateisti, bodisi da so videli versko hinavščino bodisi da niso, preprosto ne morejo uskladiti vere v Boga s trpljenjem na svetu. Simone de Beauvoir je nekoč rekel: »Lažje mi je bilo razmišljati o svetu brez stvarnika, kakor o stvarniku, ki ima nad sabo vsa nasprotja tega sveta.«
Ali ta nepravičnost na svetu, vključno z nepravičnostjo, ki jo snujejo hinavski religionisti, dokazuje, da Boga ni? Razmislite: Če kdo z nožem grozi, koga rani ali celo ubije nedolžnega človeka, ali to potem dokazuje, da nož nima izdelovalca? Ali ni verjetneje, da nož ni bil uporabljen v pravi namen? Podobno tudi večina človekovega gorja dokazuje, da so ljudje zlorabili zmožnosti, katere jim je dal Bog, pa tudi samo zemljo.
Drugi menijo, da je nerazumno verjeti v Boga, ker ga pač ne moremo videti. Kaj pa zrak, zvočni valovi in vonj? Nobene od teh stvari ne moremo videti, pa vemo, da obstajajo. To nam povedo naša pljuča, ušesa in nos. Seveda, v stvari, ki jih ne moremo videti, verjamemo le, če imamo zanje dokaze.
Opazovanje fizikalnih dokazov, denimo elektronov, protonov, atomov, aminokislin in zapletenih možgan, je naravoslovnega znanstvenika Irvinga Williama Knoblocha navedlo, da je rekel: »V Boga verjamem zato, ker si stvari, kot so te, brez njegovega božanskega obstoja enostavno ne morem logično razložiti« (primerjajte Psalm 104:24). Podobno je izjavil fiziolog Marlin Books Kreider: »Niti kot navadno človeško bitje niti kot moški, ki je predal svoje življenje znanstvenemu preučevanju in raziskovanju, prav nič ne dvomim o obstoju Boga.«
Ti možje pa niso edini. Po besedah profesorja fizike Henryija Margenaua »boste med najboljšimi znanstveniki našli le peščico ateistov«. Niti znanstveni napredek niti verska polomija nas ne bi smela navesti, da prenehamo verjeti v Stvarnika. Preglejmo zakaj.
Prava religija je drugačna
Predsednik Združenih držav, Thomas Jefferson, je leta 1803 napisal: »Resda nasprotujem pokvarjenostim v krščanstvu, ne nasprotujem pa pristnim Jezusovim smernicam.« Da, med tako imenovanim krščanstvom in pravim krščanstvom je razlika. Veliko dogem tako imenovanega krščanstva temelji na človeških izročilih. Nasprotno pa pravo krščanstvo temelji svoje verovanje izključno na Bibliji. Tako je Pavel pisal Kološanom v prvem stoletju, naj si pridobijo ‚točno spoznanje‘, ‚modrost‘ in ‚razumnost‘ (Kološanom 1:9, 10).
Prav to bi morali pričakovati od pravih kristjanov, saj je Jezus svojim sledilcem zapovedal: »Pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih [. . .], učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal« (Matevž 28:19, 20).
Jehovove priče danes izpolnjujejo to zapoved v 231 državah sveta. Biblijo so prevedli v 12 jezikov in jo natisnili v dobrih 74,000.000 izvodih. Poleg tega pa trenutno z biblijskim poukom na domu pomagajo več kot 4,500.000 ljudem, da ‚izpolnjujejo vse, karkoli je Jezus zapovedal‘.
Rezultati tega izobraževalnega programa so daljnosežni. Prinaša pravo razsvetljenje, saj ne temelji na človeških zamislih, marveč na Božji modrosti (Pregovori 4:18). Povrhu pomaga ljudem iz vseh narodov in ras storiti nekaj, česar človeško »razsvetljenstvo« ne bi nikoli zmoglo, pomaga jim obleči »novo osebnost« (NW), ki jim omogoča, da med seboj razvijajo pristno ljubezen (Kološanom 3:9, 10).
Prava vera v našem dvajsetem stoletju zmaguje. Ne zanika Boga — ne njegovega obstoja ne njegove oblasti. Vabimo vas, da se o tem prepričate sami, tako da obiščete Jehovove priče v eni od njihovih kraljestvenih dvoran.
[Okvir na strani 6]
KORENINE ATEIZMA OKREPLJENE
Sredi osemnajstega stoletja je filozof Denis Diderot dobil nalogo, da prevede enega od zvezkov enciklopedije iz angleščine v francoščino. Toda Diderot je daleč presegel pričakovanja svojega nadrejenega. V nekako treh desetletjih je dokončal 28 zvezkov Encyclopédie, ki je ujela duh tedanjega časa.
V Encyclopédie je bilo sicer veliko uporabnih informacij, vendar poudarjala je človeško modrost. Po besedah iz zbirke Great Ages of Man, »si je drznila oznanjati temeljni kredo [filozofov], ta pa je, da človek lahko izboljša svoje življenje le, če vero, kot svoje vodilno načelo, nadomesti z razumom«. Bog je bil v njej očitno izpuščen. »Iz izbranih predmetov obravnave,« pravi knjiga The Modern Heritage, »jasno veje sporočilo izdajateljev, da vera ni nekaj, do česar bi se človek moral dokopati.« Zato ne preseneča, da je cerkev skušala preprečiti izdajo Encyclopédie. Državni tožilec je enciklopedijo ožigosal, da razdiralno vpliva na politiko, moralo in vero.
Diderotova Encyclopédie pa je bila kljub svojim sovražnikom zaželena pri kakih 4000 ljudeh; kar je presenetljivo število, če upoštevamo še njeno pretirano ceno. Bilo je le še vprašanje časa, kdaj bo to ateistično podtalno gibanje prerastlo v popolno zanikanje Boga.