»Tako bi se morali vesti pravi kristjani«

TIBOR WOHL, ki je preživel Auschwitz, v svoji knjigi Arbeit macht tot — Eine Jugend in Auschwitz (Delo vas ubija — mladina v Auschwitzu), navaja pogovor dveh sozapornikov, ki ga je naključno slišal. Eden od njiju, Avstrijec, je trdil, da je »nevernik«. Vseeno pa je hvalil zapornike, ki so nosili vijoličaste trikotnike — Jehovove priče, ki so bili v taborišču poznani kot Preučevalci Biblije.

»Ne vojskujejo se,« je Avstrijec rekel svojemu tovarišu. »Raje bi bili sami ubiti, kakor da bi koga ubili. Po mojem bi pravi kristjani morali biti takšni. Moram ti povedati, kaj zelo prijetnega sem doživel z njimi. V stutthofskem taborišču sem bil v zgradbi skupaj z Judi in Preučevalci Biblije. Slednji so bili takrat na prisilnem delu. Delali so zunaj na hudem mrazu. Nismo mogli razumeti, kako so preživeli. Rekli so, da jim je Jehova dal moč. Zelo so bili potrebni kruha, saj so bili izčrpani od lakote. Toda kaj so storili? Zbrali so ves kruh, kar so ga imeli, in ga polovico dali svojim duhovnim bratom, ki so sestradani prišli iz drugih taborišč. Prisrčno so jih pozdravili in poljubili. Potem ko so pred jedjo odmolili, so njihovi obrazi zažareli od veselja. Rekli so, da sploh niso več lačni. Veš, ko sem to videl, sem si rekel: ‚To so pravi kristjani.‘ Bili so prav takšni, kakršni bi po mojih predstavah pravi kristjani morali biti. Kako lepo bi bilo, če bi tudi tu, v Auschwitzu, lačnim tovarišem pripravili takšen sprejem!«