Čeprav smo narejeni iz prahu, odločno stopajmo naprej!

»On pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah« (PSALM 103:14).

1. Ali je biblijski izrek, da so ljudje narejeni iz prahu, znanstveno pravilen? Pojasnite.

PO FIZIKALNI strani smo vsi prah. »GOSPOD Bog [upodobi] človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša« (1. Mojzesova 2:7). Ta preprost opis ustvaritve človeka je v skladu z znanstveno resnico. Vsi elementi, ki sestavljajo človeško telo, lahko najdemo v ,prahu zemeljskem‘. Neki kemik je nekoč trdil, da je telo odraslega človeka sestavljeno iz 65 odstotkov kisika, 18 odstotkov ogljika, 10 odstotkov vodika, 3 odstotkov dušika, 1,5 odstotka kalcija in 1 odstotka fosforja ter drugih elementov. Ali te ocene povsem držijo, ni pomembno. Dejstvo je namreč eno: »Prah smo!«

2. Kako vpliva na vas dejstvo, kako je Bog ustvaril človeka, in zakaj?

² Kdo poleg Jehova še lahko ustvari takšna zapletena stvarjenja in to le iz prahu? Ker so njegova dela popolna in brez madeža, se nimamo kaj pritoževati nad tem, kako je človeka ustvaril. Dejstvo, da je naš Veliki stvarnik zmožen človeka ustvariti iz zemeljskega prahu na tako strahzbujajoč in čudovit način, le še poveča naše cenjenje do njegove neomejene moči, spretnosti in dejavne modrosti (5. Mojzesova 32:4, podčrtna opomba v NW; Psalm 139:14).

Sprememba okoliščin

3., 4. a) Kakšen ni bil Božji namen, ko je človeka ustvaril iz prahu? b) Na kaj je David meril v Psalmu 103:14 in kako nam to pomaga ugotoviti sobesedilo?

³ Stvarjenja, narejena iz prahu, imajo omejitve. Vendar Božji namen ni nikoli bil, da bi bile te omejitve breme oziroma da bi bile prehude. Niso bile postavljene zato, da bi jemale pogum ali pa vodile v nesrečo. Toda, kot pokaže sobesedilo Davidovih besed v Psalmu 103:14, omejitve, ki so jim podvrženi ljudje, lahko vzamejo pogum in vodijo v nesrečo. Zakaj? Ker sta Adam in Eva s svojo neposlušnostjo do Boga potomstvu spremenila razmere. Takrat so besede biti narejen iz prahu dobile nov pomen.a

⁴ David ni govoril o prirojenih omejitvah, ki sta jih imela celo popolna človeka narejena iz prahu, temveč o človeških slabostih, ki jih povzroča podedovana nepopolnost. Sicer o Jehovu ne bi rekel tole: »Ki ti odpušča vse krivice tvoje, ki ozdravlja vse bolezni tvoje, ki otimlje iz jame življenje tvoje, [. . .] [ki nam] ne dela [. . .] po grehih naših in ne povrača nam po krivicah naših« (Psalm 103:2-4, 10). Če bi popolni ljudje ostali zvesti, ne bi nikoli ničesar zakrivili ali zagrešili, zato ne bi potrebovali odpuščanja, niti ne bi bili bolni in ne bi potrebovali zdravljenja, pa čeprav bi bili iz prahu. Predvsem pa se nikoli ne bi znašli v jami smrti, od koder bi jih lahko rešilo le vstajenje.

5. Zakaj nam ni težko razumeti Davidovih besed?

⁵ Ker smo nepopolni, vsi okušamo to, o čemer je govoril David. Stalno se zavedamo omejitev, ki jih je povzročila nepopolnost. Žalostni smo, ko té včasih navidez oslabijo naš odnos z Jehovom ali krščanskimi brati. Hudo nam je, da nas včasih naša nepopolnost in pritiski Satanovega sveta pahnejo v malodušje. Zdaj, ko se Satanovo vladanje vse hitreje približuje koncu, njegov svet še bolj pritiska na ljudi, posebej še na kristjane (Razodetje 12:12).

6. Kaj lahko nekaterim kristjanom vzame pogum in kako lahko takšne občutke izkoristi Satan?

⁶ Ali se vam ne zdi, da je vedno težje živeti krščansko? Nekateri kristjani so pripomnili, da se jim zdi, da dlje ko so v resnici, bolj nepopolni postajajo. Vendar je verjetneje, da se le vse bolj zavedajo svoje nepopolnosti, in da ne morejo zadovoljiti Jehovovim popolnim merilom, tako kakor bi sami želeli. To pa je najbrž posledica nenehne rasti v spoznanju in cenjenju Jehovovih pravičnih zahtev. Zelo pomembno je tole: nikoli ne dovolimo, da bi nam takšna zavest vzela toliko poguma, da bi padli v Hudičeve roke. On je stoletja vedno znova uporabljal prav malodušje, da bi Jehovove služabnike pripravil do tega, da bi zapustili pravo čaščenje. Vendar sta iskrena ljubezen do Boga in ,popolno sovraštvo‘ do Hudiča večino od njih obvarovala pred tem (Psalm 139:21, 22, EI; Pregovori 27:11).

7. V čem smo včasih lahko podobni Jobu?

⁷ Vseeno se Jehovovi služabniki lahko včasih počutijo malodušni. Eden od vzrokov za to je lahko tudi nezadovoljstvo s tem, kar smo dosegli. Potem so tu še naravni dejavniki ali napeti odnosi v družini, med prijatelji ali med sodelavci. Zvesti Job je postal tako malodušen, da je prosil Boga: »O da bi me shranil v šeolu, da bi me skril, dokler ne mine jeza tvoja, mi določil rok, in potem se me spomnil!« Če so težke okoliščine k izbruhom malodušja lahko navedle Joba, ,popolnega in poštenega moža, ki se je bal Boga in varoval hudega‘, tedaj se kaj podobnega lahko zgodi tudi nam. (Job 1:8, 13-19; 2:7-9, 11-13; 14:13)

8. Zakaj je občasna potrtost lahko dober znak?

⁸ Kako tolažilno je vedeti, da Jehova vidi v srce in da ne spregleda naših dobrih nagibov! Nikoli ne bo zavrgel tistih, ki si z vso iskrenostjo prizadevajo, da bi mu ugajali. Občasno malodušje je lahko dober znak, ki pokaže, da nismo ravnodušni do naše službe Jehovu. Potemtakem se nekdo, ki se nikoli ne ubada z malodušjem, morda svojih slabosti duhovno ne zaveda tako, kakor se drugi svojih. Ne pozabite: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Korinčanom 10:12; 1. Samuelova 16:7; 1. kraljev 8:39; 1. letopisov 28:9)

Tudi oni so bili iz prahu

9., 10. a) Čigavo vero naj bi kristjani posnemali? b) Kako se je Mojzes odzval na dobljeno nalogo?

⁹ Enajsto poglavje Lista Hebrejcem našteva nekaj predkrščanskih Jehovovih prič, ki so pokazali močno vero. Podobno vero so pokazali tudi kristjani v prvem stoletju pa tudi tisti v novodobnem času. To, kar se lahko od njih naučimo, je neprecenljivo. (Primerjajte Hebrejcem 13:7.) Čigavo vero bi denimo lahko kristjani bolje posnemali kakor Mojzesovo? Naročeno mu je bilo, naj najmočnejšemu svetovnemu vladarju tistega časa, faraonu Egipta, oznani sporočilo o obsodbi. Danes morajo Jehovove priče oznaniti podobna sporočila o obsodbi krive vere in drugih organizacij, ki nasprotujejo vzpostavljenemu Kristusovemu Kraljestvu (Razodetje 16:1-15).

¹⁰ Mojzes je pokazal, da ni lahko izpolniti te naloge. »Kdo sem jaz, da naj grem k Faraonu ter popeljem sinove Izraelove iz Egipta?« je vprašal. Ni nam težko razumeti njegovih občutkov, češ da je nesposoben za to nalogo. Skrbelo ga je tudi, kako se bodo na to odzvali drugi Izraelci: »Glej, [. . .] oni mi ne bodo verovali in ne bodo poslušali glasu mojega.« Jehova mu je nato pojasnil, kako bi lahko dokazal, da je za to pooblaščen, toda Mojzes je imel še en problem. Rekel je: »Prosim, Gospod, jaz nisem zgovoren mož, niti nisem bil kdaj poprej, niti odkar si izpregovoril s hlapcem svojim; kajti imam okorna usta« (2. Mojzesova 3:11; 4:1, 10).

11. Kako se lahko na teokratične obveznosti odzovemo enako, kakor se je Mojzes, toda o čem smo lahko prepričani, če verujemo?

¹¹ Včasih se tudi mi počutimo tako, kakor se je Mojzes. Vemo sicer, kakšne so naše teokratične obveznosti, toda morda nas skrbi, kako jih bomo zmogli. ,Kdo sem jaz, da naj ogovarjam ljudi, tiste z višjega družbenega ali ekonomskega položaja ali tiste z višjo izobrazbo, in si jih dovolim poučevati o Božjih poteh? Kako se bodo moji duhovni bratje odzvali, ko bom na krščanskih shodih komentiral ali ko bom pri Teokratični šoli oznanjevanja na odru imel prikaz? Ali ne bodo opazili, kako nesposoben sem za to?‘ Toda zapomnite si: Mojzes je veroval v Jehova, zato je bil z njim in ga opremil za njegovo nalogo (2. Mojzesova 3:12; 4:2-5, 11, 12). Če bomo posnemali Mojzesovo vero, bo tudi z nami Jehova in bo tudi nas opremil za naše delo.

12. V čem je lahko Davidova vera spodbuda za nas, kadar se spopadamo z malodušnostjo zaradi grehov ali slabosti?

¹² Kdor je razočaran ali malodušen zaradi grehov ali slabosti, se gotovo lahko strinja z Davidom, ki je rekel: »Pregrehe svoje spoznavam in greh moj mi je vedno pred očmi.« Proseč Jehova je še rekel: »Skrij srdito obličje svoje grehom mojim in vse krivice moje izbriši.« Vendar David ni nikoli dovolil, da bi ga malodušje oropalo želje služiti Jehovu. »Ne zavrzi me izpred svojega obličja in svetega Duha svojega ne jemlji od mene.« Jasno je torej, da je bil David »prah«. Toda veroval je Jehovovi obljubi, da ne bo prezrl »srca potrtega in pobitega«. Zato se Jehova ni obrnil stran od njega. (Psalm 38:1-9; 51:3, 9, 11, 17)

13., 14. a) Zakaj ne bi smeli postati sledilci človeka? b) Kako zgleda Pavla in Petra kažeta, da sta celo onadva bila iz prahu?

¹³ Kljub temu pa upoštevajte tole: čeprav nam je rečeno, naj bi nas »tak oblak prič« spodbudil k temu, da ,tečemo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju‘, pa nam ni bilo naročeno, naj sledimo temu oblaku prič. Naročeno nam je, naj hodimo po stopinjah »začetnika in dovrševalca vere, [. . .] Jezusa«, ne pa po stopinjah nepopolnih ljudi, niti po stopinjah zvestih apostolov prvega stoletja. (Hebrejcem 12:1, 2; 1. Petrov 2:21)

¹⁴ Tudi apostola Pavel in Peter, stebra v krščanski občini, sta včasih kaj pogrešila. »Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam,« je napisal Pavel. »Jaz nesrečni človek!« (Rimljanom 7:19, 24) Peter je v trenutku pretirane samozavesti Jezusu rekel: »Če se vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam.« Ko je Jezus Petra potem opomnil, da ga bo trikrat zatajil, je ta predrzno zavrnil svojega Gospoda in se pobahal: »In ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim.« Toda zatajil je Jezusa. Vendar se je zaradi te napake potem bridko razjokal. Da, Pavel in Peter sta bila iz prahu. (Matevž 26:33-35)

15. Kaj nas spodbuja k napredovanju, kljub dejstvu, da smo iz prahu?

¹⁵ Toda Mojzes, David, Pavel, Peter in drugi so kljub svojim slabostim izšli kot zmagovalci. Zakaj? Ker so močno verovali v Jehova, mu brezpogojno zaupali in mu kljub oviram ostali vdani. Zanesli so se na to, da jih bo oskrbel z »močjo, ki prekaša običajno« (NW). To je tudi storil. Nikoli ni dovolil, da bi tako oslabeli, da si ne bi mogli opomoči. Če bomo tudi mi še naprej verovali, smo lahko prepričani, da bomo sojeni v skladu s temi besedami: »Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega.« Kako zelo nas to spodbuja k temu, da odločno stopamo naprej, kljub dejstvu, da smo narejeni iz prahu! (2. Korinčanom 4:7; Hebrejcem 6:10)

Kaj za nas osebno pomeni to, da smo narejeni iz prahu

16., 17. Kako Jehova pri sojenju upošteva načelo, ki je pojasnjeno v Listu Galatom 6:4?

¹⁶ Izkušnje so že mnoge starše in učitelje naučile modrosti, naj otroke oziroma učence ocenjujejo po njihovi sposobnosti, ne pa da jih primerjajo z njihovimi brati in sestrami oziroma sošolci. To se ujema z biblijskim načelom, ki mu morajo kristjani slediti: »Vsakdo naj presodi svoje lastno ravnanje in tako bo pridržal lastno hvalo zase, ne pa da bi se primerjal z drugim« (Galatom 6:4, EI).

¹⁷ Čeprav se Jehova ukvarja s svojim ljudstvom kot z organizirano skupino, pa jih, v skladu s tem načelom, sodi kot posameznike. V Listu Rimljanom 14:12 pravi: »Vsakdo izmed nas [bo] zase odgovor dajal Bogu.« Jehova dobro pozna genetski ustroj vsakega svojega služabnika. Pozna njihov fizični in umski ustroj, njihove zmožnosti, podedovane vrline in slabosti ter možnosti, ki jih imajo. Ve tudi, koliko te svoje možnosti izkoristijo za razvijanje krščanskih sadov. Za kristjane, ki so morda potrti zaradi nemodrega primerjanja sebe z drugimi, je lahko spodbudno to, kar je Jezus povedal o vdovi, ki je v tempeljsko zakladnico vrgla dva mala kovanca. V spodbudo jim je lahko tudi njegova prispodoba o semenu, ki je posejano na dobro zemljo. (Marko 4:20; 12:42-44)

18. a) Zakaj bi morali dognati, kaj pomeni biti prah za nas osebno? b) Zakaj nas ne bi smela odkrita samopreiskava spraviti v obup?

¹⁸ Da bi lahko služili, kolikor največ moremo, je nujno dognati, kaj za nas pomeni to, da smo prah (Pregovori 10:4; 12:24; 18:9; Rimljanom 12:1). Kajti le če se povsem zavedamo naših slabosti in napak, bomo lahko ugotovili, kje se moramo izboljšati in kje se tudi lahko izboljšamo. Ko se samopreiskujemo, ne smemo nikoli spregledati, da nam pri izboljšanju lahko pomaga moč svetega duha. S svetim duhom je bilo ustvarjeno vesolje, napisana je bila Biblija in sredi tega umirajočega sveta je zaživela miroljubna nova svetovna družba. Božji sveti duh je gotovo dovolj močan, da tiste, ki ga prosijo, oskrbi z modrostjo in močjo, ki ju potrebujejo, da bi ostali neoporečni (Miha 3:8; Rimljanom 15:13; Efežanom 3:16).

19. Česa ne moremo opravičiti s tem, da smo iz prahu?

¹⁹ Kako tolažilno je vedeti, da se Jehova spominja, da smo prah! Toda nikoli ne bi tega smeli jemati kot opravičilo, češ da se zato lahko upravičeno manj trudimo ali pa nemara celo, da zato lahko delamo slabo. Nikakor ne! To, da se Jehova spominja, da smo prah, je izraz njegove nezaslužene dobrote. Mi pa nočemo biti »brezbožni [ljudje], ki milost Boga našega krivo rabijo v razuzdanost in taje edinega Vladarja in Gospoda našega, Jezusa Kristusa« (Juda 4). To, da smo iz prahu, ni opravičilo za brezbožnost. Kristjan se prizadeva bojevati proti slabim nagnjenjem, tako da trdo ravna s svojim telesom in ga drži v sužnosti, da ne bi ,žalil svetega duha‘ (Efežanom 4:30; 1. Korinčanom 9:27, EI).

20. a) Na katerih dveh področjih imamo še ,obilo za storiti v delu Gospodovem‘? b) Zakaj imamo razlog za optimizem?

²⁰ Zdaj, v zadnjih letih Satanove svetovne ureditve, ni čas za upočasnitev, niti pri oznanjevanju kraljestva niti pri pospešenem razvijanju sadov Božjega duha. Na obeh področjih imamo še ,obilo dela‘. Zdaj je čas, da odločno stopamo naprej, saj vemo, da naš »trud ni prazen« (1. Korinčanom 15:58). Jehova nas bo podpiral, saj je David zanj rekel: »[On] nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik« (Psalm 55:22). Kako radostni smo lahko, ko vemo, da nam Jehova kot posameznikom dovoljuje sodelovati v najveličastnejšem delu, ki je bilo kdaj dodeljeno nepopolnim stvarjenjem — in to kljub temu, da smo narejeni iz prahu!

[Podčrtne opombe]

Ali lahko pojasnite?

◻ V čem se razlikujeta Prva Mojzesova knjiga 2:7 in Psalm 103:14, glede na to, da so ljudje narejeni iz prahu?

◻ Zakaj je 11. poglavje Lista Hebrejcem vir spodbude za današnje kristjane?

◻ Zakaj je modro, da upoštevamo načelo iz Lista Galatom 6:4?

◻ Kako nas lahko List Hebrejcem 6:10 in Prvi list Korinčanom 15:58 obvarujeta pred malodušjem?

[Slika na strani 10]

Čeprav kristjani posnemajo vero svojih sočastilcev, pa sledijo Dovrševalcu svoje vere, Jezusu