Znanost, religija in iskanje resnice

»Dejstvo, da so se mnoge lažne religije [. . .] razširile [. . .], ni šlo mimo mene« (Charles Darwin).

V ZGODNJEM 19. stoletju sta znanost in religija še dobro shajali. »Celo v znanstvenih zapiskih,« pravi knjiga Darwin: Before and After, »pisci niso oklevali o Bogu govoriti povsem naravno in iskreno.«

Darwinov Nastanek vrst pa je pomagal to spremeniti. Znanost in evolucija sta pričeli oblikovati zvezo, iz katere sta izključili religijo in Boga. »Po razvojnem vzorcu razmišljanja,« pravi sir Julian Huxley, »niti potrebe niti prostora ni več za nadnaravno.«

Po današnjih trditvah je razvojna teorija neogiben temelj znanosti. Ključni razlog takšnega razmerja je izluščil fizik Fred Hoyle: »Znanstveniki klasičnega kova so bolj zaposleni s preprečitvijo vračanja k religioznim pretiravanjem iz preteklosti, kakor da bi se veselili resnice.« S kakšnimi pretiravanji se je religija tako priskutila znanosti?

Religija postavi stvarjenju negativen predznak

»Kreacionisti« — pretežno v povezavi s fundamentalističnimi protestanti — so z namenom, da podprejo Biblijo, vztrajali pri tem, da sta zemlja in vesolje stara manj kot 10.000 let. Tako skrajno gledišče je izzvalo posmeh geologov, astronomov in fizikov, saj je bilo v nasprotju z njihovimi izsledki.

Kaj pa v resnici pravi Biblija? »V začetku je ustvaril Bog nebesa in zemljo« (1. Mojzesova 1:1). Čas ni določen. »Prvi dan« (EI) ustvarjanja vse do Prve Mojzesove knjige 1:3-5 ni niti omenjen. Ko je nastopil prvi »dan«, so »nebesa in zemlja« že obstajala. Ali bi bila potemtakem nebesa in zemlja lahko stara milijarde let, kakor trdijo znanstveniki? Prav lahko bi bila. Biblija enostavno ne vključuje časa.

Naslednje religiozno pretiravanje so nekatere razlage šestih stvarjenjskih ,dni‘. Nekateri fundamentalisti vztrajajo, da gre za dobesedne dni, s čimer zemeljsko stvarjenje omejujejo na razdobje 144 ur. To znanstvenike navdaja s skepticizmom, saj menijo, da se te trditve tepejo z nedvoumnimi znanstvenimi izsledki.

Vendar pa tako razlagajo Biblijo fundamentalisti — ne Biblija sama — in takšna razlaga ni v skladu z znanostjo. Biblija ne pravi, da so bili stvarjenjski ,dnevi‘ dolgi po 24 ur; pravzaprav vse te ,dneve‘ združuje v mnogo daljši »dan, ko je bil naredil Gospod Bog nebo in zemljo,« kar pokaže, da niso kar vsi biblijski ,dnevi‘ dolgi po 24 ur. (1. Mojzesova 2:4, Wolf). Nekateri bi bili lahko dolgi na tisoče let.a

Zamisli o stvarjenju so torej dali negativen predznak kreacionisti in fundamentalisti. Njihova učenja o starosti vesolja in dolžini stvarjenjskega ,dne‘ niso v skladu niti z razumno znanostjo niti z Biblijo. So pa še druga pretiravanja, zaradi katerih se je znanstvenikom religija priskutila.

Zloraba moči

Skozi vso zgodovino je bila religija odgovorna za mnoge nepravičnosti. V srednjem veku je bil nauk o stvarjenju izkrivljen z namenom, da bi opravičil cerkveno podporo evropski avtokraciji. Ljudje naj bi bili namreč svojega položaja, bodisi premožnega bodisi siromašnega, deležni po božji odredbi. Knjiga The Intelligent Universe pojasnjuje: »Mlajšim sinovom iz premožnih družin so govorili, da jim je po ,Božji ureditvi‘ namenjeno malo ali nič družinske dediščine. Delovnemu človeku pa se je stalno poudarjalo, naj bo zadovoljen s ,stanom, ki ga je zanj določil Bog‘. «

Nič ni torej čudnega, da se mnogi bojijo vrniti k »religioznim pretiravanjem iz preteklosti«! Namesto da bi religija zadovoljevala človekove duhovne potrebe, se je pogosto na njihov račun okoriščala (Ezekiel 34:2). V uvodniku revije India Today piše: »Pravo čudo je, da je religiji s spričevalom, kakršnega si je pridobila skozi stoletja, ostalo sploh še kaj verodostojnosti. [. . .] V imenu Vrhovnega Stvarnika [. . .] so človeška bitja zagrešila najbolj ostudne zločine zoper svoja sostvarjenja.«

To strašno spričevalo krive religije je imelo nemajhen vpliv na Darwinovo razmišljanje. »Postopoma sem prenehal verjeti v krščanstvo kot božje razodetje,« je pisal. »Dejstvo, da so se mnoge lažne religije kot blisk razširile po večjem delu sveta, ni šlo mimo mene.«

Zmagoslavje prave religije

Verska hinavščina za ta svet ni nič novega. Jezus je oblasti željnim verskim voditeljem svojega časa dejal: »Na zunaj se kažete dobre — znotraj pa ste polni pretveze in hudobnosti« (Matevž 23:28, Phillips).

Pristno krščanstvo pa ,ni od sveta‘ (Janez 17:16). Njegovi sledilci ne sodelujejo v pokvarjeni religiji in politiki; niso jih zavedle filozofije, ki zanikajo obstoj Stvarnika. »Modrost tega sveta je neumnost pri Bogu,« je pisal apostol Pavel (1. Korinčanom 3:19).

To pa še ne pomeni, da so pravi kristjani znanstveno neuki. Ravno nasprotno, sledilci prave religije se za znanost zanimajo. »Povzdignite kvišku svoje oči in glejte,« je bilo rečeno staroveškemu preroku Izaiju. »Kdo je te ustvaril?« (Izaija 40:26, EI). Podobno je bil pozvan Job, naj razišče čudesa narave in vesolja, da bi bolje razumel Stvarnika (Job, poglavja 38-41).

Ti, ki verujejo v Stvarnika, gledajo na stvarjenje s strahospoštovanjem (Psalm 139:14). Še več, zaupajo besedam Stvarnika, Boga Jehova, o čudovitem upanju za prihodnost (Razodetje 21:1-4). Milijoni, ko preučujejo Biblijo, spoznavajo, da nista ne nastanek ne prihodnost človeka odvisna od slepega naključja. Jehova je imel namen, ko je ustvaril človeka in ta bo dosežen — v blagoslov vseh poslušnih ljudi. Vabimo vas, da stvar preiščete tudi sami.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 6]

NE POZNA DOKAZOV?

»CELO Jehovove priče vedo precej iz biologije,« je 1971 zapisal pravnik Norman Macbeth v svoji knjigi Darwin Retried—An Appeal to Reason (Darwin na ponovnem zaslišanju — poziv k razumu). Ko je Macbeth v Prebudite se! prebral članek o evoluciji, je dejal: »Začudilo me je, da vsebuje tudi nekaj bistroumnih kritik darvinizma.« Ko je videl obširno raziskavo in smiselno navajanje avtoritet s tega področja, je sklenil: »Simpson ne bo več mogel reči: ,[. . .] skoraj vsak, ki vanjo [v evolucijo] ne verjame, očitno ne pozna znanstvenih dokazov.‘ «

[Slika na strani 7]

Prihodnost človeštva ni bila prepuščena slepemu naključju