Gojite razumnost

»Krotkost [razumnost, NW] vaša bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu.« (FILIPLJANOM 4:5)

1. Zakaj je v današnjem svetu biti razumen izziv?

»RAZUMNI človek« — angleški novinar, sir Alan Patrick Herbert, je rekel, da je to izmišljen lik. In res je včasih videti, kot da na tem svetu zdrah ni več razumnega človeka. Biblija je napovedala, da bodo ljudje v teh kritičnih »zadnjih dneh« »surovi«, »vrtoglavi [svojeglavi, NW]« in »nespravljivi« — ali če povemo drugače, vse prej kot razumni (2. Timoteju 3:1-5). Pravi kristjani pa razumnost vseeno visoko cenijo, vedoč, da je to znak božje modrosti (Jakob 3:17). Nismo mnenja, da je v nerazumnem svetu nemogoče biti razumen. Nasprotno, brezpogojno sprejemamo izziv iz navdihnjenega nasveta apostola Pavla v Listu Filipljanom 4:5: »Krotkost [razumnost, NW] vaša bodi znana vsem ljudem.«

2. Kako nam Pavlove besede v Listu Filipljanom 4:5 pomagajo ugotoviti, ali smo razumni?

² Pazite, kako nam Pavlove besede pomagajo preveriti, ali smo razumni. Ni vprašanje toliko, kakšne vidimo sebe; vprašanje je, kakšne nas vidijo drugi, po čem smo poznani. Phillipsov prevod to vrstico zapiše takole: »Bodite na glasu kot razumni.« Vsak od nas bi se prav gotovo lahko vprašal: ,Po čem sem poznan? Ali sem na glasu kot razumen, prožen in pokoren? Ali pa sem poznan po togosti, rezkosti ali svojeglavosti?‘

3. a) Kaj pomeni grška beseda, prevedena z »razumen«, in zakaj je ta lastnost privlačna? b) Kako se lahko kristjan nauči biti bolj razumen?

³ Glas, na kakršnem smo, odseva zgolj stopnjo, do kje posnemamo Jezusa Kristusa (1. Korinčanom 11:1). Ko je bil Jezus na zemlji, je v popolnosti odseval Očetov nenadkriljiv zgled razumnosti (Janez 14:9). Pravzaprav pomeni grška beseda za prijaznost (e·pi·ei·kí·as), ki jo je uporabil Pavel, ko je pisal o »krotkosti in prizanesljivosti Kristusa«, tudi »razumnost« ali dobesedno »prožnost« (2. Korinčanom 10:1). The Expositor’s Bible Commentary jo imenuje »ena od največjih besed značajskega opisa v N[ovi] Z[avezi]«. Ta beseda označuje tako privlačno lastnost, da jo neki učenjak prevaja kar s »prijetna razumnost«. Oglejmo si torej tri načine, kako sta Jezus kakor tudi njegov Oče, Jehova, pokazala razumnost. Tako bomo morda spoznali, kako bi lahko postali razumnejši tudi sami. (1. Petrov 2:21)

»Pripravljen odpuščati«

4. Kako je Jezus pokazal, da je »pripravljen odpuščati«

⁴ Jezus je pokazal razumnost tako kakor njegov Oče, namreč vedno znova je bil »pripravljen odpuščati« (Psalm 86:5, NW). Vzemimo primer Petra, ki je bil Jezusov tesen spremljevalec in ki ga je v noči prijetja in sodnega postopka trikrat zatajil. Jezus sam je pred tem izjavil: »Kdorkoli pa me zataji pred ljudmi, zatajim tudi jaz njega pred Očetom svojim« (Matevž 10:33). Ali je Jezus strogo in neusmiljeno uporabil to pravilo na Petru? Ne; Jezus je po svojem vstajenju Petra obiskal osebno, nedvomno zato, da bi tega skesanega, potrtega apostola potolažil in pomiril (Lukež 24:34; 1. Korinčanom 15:5). Kmalu zatem je Jezus Petru dovolil imeti precejšnjo odgovornost (Dejanja apostolov 2:1-41). Zares prijetna razumnost, v njenem najboljšem pomenu! Ali ni tolažilna misel, da je Jehova postavil Jezusa kot Sodnika čez vse človeštvo (Izaija 11:1-4; Janez 5:22)?

5. a) Kakšen ugled naj bi med ovcami imeli starešine? b) Kaj bodo starešine morda ponovno pregledali, preden se lotijo sodnega primera, in zakaj?

⁵ Kadar starešine v občini nastopajo kot sodniki, se trudijo posnemati Jezusov razumni zgled. Nočejo, da bi se jih ovce bale kakor kaznovalce. Raje se trudijo posnemati Jezusa, tako da se ovce ob njih kot ljubečih pastirjih čutijo varne. V sodnih primerih se bodo nadvse trudili biti razumni in bodo pripravljeni odpuščati. Nekateri starešine so ugotovili, da je koristno pregledati članka »Jehova, nepristranski ,Sodnik vesoljne zemlje‘ « in »Starešine, pravično sodite« iz Stražnega stolpa, 1. julij 1992, predno se lotijo takšne zadeve. Tako imajo na umu bistvo Jehovovega načina sojenja: »Odločnost, kadar je potrebno, usmiljenje, kadar je mogoče.« Ni napačno kazati usmiljenja v sodbi, če za to obstaja razumna osnova (Matevž 12:7). Huda napaka je biti oster in neusmiljen (Ezekiel 34:4). Starešine se torej napak ogibajo s tem, da si dejavno prizadevajo za kar najbolj ljubečo, usmiljeno pot znotraj meja pravičnosti (primerjajte Matevž 23:23; Jakob 2:13).

Fleksibilnost ob spremenjenih razmerah

6. Kako je Jezus pokazal razumnost, ko je imel opraviti s poganko, ki je imela demonizirano hčer?

⁶ Jezus se je, kakor Jehova, pokazal, da zna hitro spremeniti smer ali se prilagoditi novonastalemu stanju. Enkrat ga je tako neka poganka rotila, naj ozdravi njeno hudo demonizirano hčer. Najprej ji je Jezus na tri različne načine pokazal, da ji ne kani pomagati — prvič: ni ji odgovoril na vprašanje; drugič: kar naravnost ji je povedal, da ni poslan k poganom, temveč k Judom; in tretjič: z ilustracijo, ki pa je obzirno povedala isto. Toda žena je še kar vztrajala, kar je pričalo o njeni izredni veri. Jezus je, upoštevajoč te izjemne razmere, videl, da tokrat ni čas, da vztraja pri splošnem pravilu; tokrat se je bilo treba podrediti višjim načelom.a Tako je torej Jezus storil natanko to, kar je prej trikrat pokazal, da ne bo. Ozdravil je ženino hčerko! (Matevž 15:21-28)

7. Kako vse lahko starši kažejo razumnost in zakaj?

⁷ Ali smo tudi mi poznani po pripravljenosti, da se uklonimo, kadar je to na mestu? Starši morajo precej pogosto pokazati takšno razumnost. Ker je vsak otrok edinstven, bodo morda metode, ki so uspešne pri enem otroku, neustrezne pri drugem. Poleg tega se z otrokovo rastjo spreminjajo tudi njegove potrebe. Morda bo treba prilagoditi čas, do katerega se mora otrok vrniti domov? Ali bi bilo treba družinsko preučevanje zastaviti živahneje? Ali roditelj bo toliko ponižen, da stvar popravi, če se preburno odzove na kakšno manjšo napako? Starši, ki znajo biti prožni v teh pogledih, se ognejo nepotrebnemu draženju otrok in jih ne odtujujejo Jehovu (Efežanom 6:4).

8. Kako lahko občinski starešine prednjačijo v prilagajanju potrebam na področju?

⁸ Tudi starešine se morajo znati prilagajati, kadar se razmere spremenijo, pri tem pa nikoli prestopati določenih Božjih zakonov. Ali ste pri nadzorovanju oznanjevalskega dela pozorni na spremembe na področju? Če se v soseski menja način življenja, bo morda treba večji poudarek namenjati večernemu pričevanju, pričevanju na ulici ali telefonskemu pričevanju. Tovrstna prilagodljivost nam pomaga učinkoviteje izpolniti oznanjevalsko zadolžitev (Matevž 28:19, 20; 1. Korinčanom 9:26). Tudi Pavel se je v svoji službi trudil prilagoditi vsem tipom ljudi. Ali mi delamo enako in se na primer o krajevnih religijah in kulturah seznanimo v tolikšni meri, da smo zmožni ljudem pomagati? (1. Korinčanom 9:19-23)

9. Zakaj bi starešina ne smel vztrajati pri tem, da vedno obravnava probleme na način, kakor je to delal nekdaj?

⁹ Pastirji se morajo znati prilagoditi osupljivi zapletenosti in neprijetnosti nekaterih problemov, ki pestijo njihovo čredo, medtem ko ti zadnji dnevi postajajo vse bolj kritični (2. Timoteju 3:1). Starešine, sedaj ni čas za togost! Starešina prav gotovo ne bo vztrajal pri načinu obravnavanja problemov, kakor je to delal včasih, če so te metode postale neučinkovite, ali pa če »zvesti in preudarni suženj« meni, da je o teh stvareh primerno objaviti nov material (Matevž 24:45; primerjajte Propovednik 7:10; 1. Korinčanom 7:31). Neki zvesti starešina se je iskreno trudil pomagati potrti sestri, ki je obupno potrebovala dobrega poslušalca. Toda njeno potlačenost je vzel dokaj na lahko in ji ponudil temu primerno poenostavljeno rešitev. Nato je Watch Tower Society objavila nekaj biblijsko temeljenih informacij, ki so zadevale prav njen problem. Ta starešina se je namenoma ponovno pogovoril z njo, tokrat na osnovi novega materiala in pri tem pokazal sočutje zaradi njenega mučnega položaja (primerjajte 1. Tesaloničanom 5:14, 15). Kako dober zgled razumnosti!

10. a) Kako bi morali starešine kazati prožno stališče med seboj in do starešinstva kot celote? b) Kako naj starešinstvo gleda na tiste, ki se kažejo nerazumne?

¹⁰ Starešine bi morali biti prožni tudi med seboj. Kako pomembno je, ko se sestane starešinstvo, da nihče od starešin ne skuša prevladovati (Lukež 9:48)! Še zlasti bi se v tem moral obvladovati predsedujoči. In kadar en ali dva starešina ne soglašata z odločitvijo sicer vsega starešinstva, ne bosta vztrajala pri svojem. Pravzaprav bosta prožna in imela pred očmi, da se od starešin zahteva razumnost, vse dokler niso kršena svetopisemska načela (1. Timoteju 3:2, 3). Pa tudi starešinstvo bi moralo imeti na umu, da je Pavel grajal korintsko občino, ker je ,prenašala nespametne‘, ki so se predstavljali kot ,preveliki apostoli‘ (2. Korinčanom 11:5, 19, 20). Zato bi morali biti voljni svetovati sostarešinu, ki je trmast in nerazumen, pri čemer pa morajo biti sami krotki in prijazni (Galatom 6:1).

Razumnost pri uveljavljanju avtoritete

11. Kakšno nasprotje je v Jezusovih dneh vladalo med judovskimi verskimi voditelji in Jezusom glede načina uveljavljanja avtoritete?

¹¹ Ko je Jezus živel na zemlji, se je njegova razumnost resnično kazala vseskozi v načinu, kako je izvajal avtoriteto, ki mu jo je zagotovil Bog. Kako drugačen je bil od verskih voditeljev svojih dni! Vzemimo primer. Božji zakon je zahteval, da se v soboto ne sme opravljati nikakršnega dela, niti drv se ni smelo nabirati (2. Mojzesova 20:10; 4. Mojzesova 15:32-36). Verski vodje so hoteli kontrolirati zgolj to, kako se ljudje tega zakona držijo. Zato so šli celo tako daleč, da so precizirali, koliko se je smelo v soboto dvigniti. Predpisali so: nič, kar je težje od dveh suhih smokev. Izdali so celo prepoved glede sandal z žeblji. Dviganje dodatne teže žebljev bi namreč predstavljalo delo, so trdili! Rabiji so Božji postavi dodali menda vsega skupaj 39 pravil o soboti, nato pa ta pravila opremili z brezkončnimi dodatki. Jezus pa, nasprotno, ljudi ni hotel kontrolirati skozi sramotenje z določanjem brezkončnih omejitvenih pravil ali s postavljanjem togih, nedosegljivih meril (Matevž 23:2-4; Janez 7:47-49).

12. Zakaj lahko rečemo, da Jezus ni nihal v Jehovovih pravičnostnih merilih?

¹² Ali naj potemtakem domnevamo, da Jezus ni čvrsto podpiral Božjih pravičnostnih meril? Prav gotovo jih je! Zavedal se je, da so zakoni najučinkovitejši tedaj, kadar načela, ki stojijo za temi zakoni ljudem pridejo do srca. Farizeji so si dali opraviti z brezštevilnimi pravili, s katerimi so skušali kontrolirati ljudi, Jezus pa je, nasprotno, skušal priti do srca. Dobro je na primer vedel, da ni popuščanja, kar zadeva božje zakone, kot je ,bežanje od nečistosti‘ (1. Korinčanom 6:18). Zato je Jezus ljudi posvaril pred mislimi, ki bi lahko vodile v nemoralo (Matevž 5:28). Takšno poučevanje je zahtevalo dosti več modrosti in razpoznavnosti kot pa le enostavno predpisovanje togih, formalističnih pravil.

13. a) Zakaj bi se morali starešine ogibati ustvarjanja neprožnih zakonov in pravil? b) Katera so nekatera področja, kjer je pomembno spoštovati posameznikovo vest?

¹³ Odgovorni bratje se danes enako zanimajo za dosego src. Zato se ogibajo postavljanja samovoljnih, neomajnih pravil oziroma spreminjanja osebnih gledišč v zakon (primerjajte Daniel 6:7-16). Občasno bodo prijazni opomini o stvareh, kot sta oblačenje in urejenost, morda na mestu in času primerni, vendar lahko starešina ogrozi svoj ugled razumnega moža, če takšne stvari neprestano ponavlja ali pa skuša vsiliti nekaj, kar je predvsem odraz njegovega osebnega okusa. Prav zares bi se morali vsi v občini ogibati tega, da bi skušali druge kontrolirati (primerjajte 2. Korinčanom 1:24; Filipljanom 2:12).

14. Kako je Jezus pokazal, da je razumen v tem, kar pričakuje od drugih?

¹⁴ Starešine pa se lahko preiščejo še v nečem: ,Ali sem razumen v tem, kar pričakujem od drugih?‘ Jezus je prav gotovo bil. Svojim sledilcem je nenehno dajal vedeti, da pričakuje le to, da si prizadevajo iz vsega srca in da to tudi visoko ceni. Pohvalil je revno vdovo, ker je darovala kovanca majhne vrednosti (Marko 12:42, 43). Svoje učence je oštel, ko so kritizirali Marijin dragocen prispevek, rekoč: »Pustite jo! [. . .] Kar je mogla, je storila« (Marko 14:6, 8). Bil je razumen celo tedaj, kadar so se mu sledilci izneverili. Čeprav je na primer svoje tri najbližje apostole opominjal, naj ostanejo budni in naj čujejo z njim v noči njegovega prijetja, so ga razočarali, ko so vedno znova potonili v spanec. Vseeno je sočutno pripomnil: »Duh je sicer voljan, ali meso je slabo.« (Marko 14:34-38)

15., 16. a) Zakaj bi morali starešine paziti, da ne bi na čredo pritiskali ali jo strahovali? b) Kako se je neka zvesta sestra pričela spreminjati v tem, kar je pričakovala od drugih?

¹⁵ Res je, Jezus je svoje sledilce spodbudil, naj si ,prizadevajo‘ (Lukež 13:24, EI). Nikoli pa jih v to ni silil! Navdihnil jih je, jim bil v zgled, prevzel je vodstvo in si prizadeval doseči njihovo srce. Drugo pa je prepustil Jehovovemu duhu, saj je zaupal njegovi moči. Tudi danes bi starešine morali enako spodbujati čredo, da bi služila Jehovu iz vsega srca, ne bi pa je smeli strahovati z občutkom krivde ali sramote, češ da je to, kar sedaj dela v službi Jehovu, nekako premalo ali nesprejemljivo. Nepopustljiv, priganjalski pristop »napravite več, napravite več, napravite več!« lahko vzame pogum tistim, ki dajejo od sebe vse, kar je v njihovi moči. Kako žalostno bi bilo, če bi starešina prišel na glas, da mu je ,težko ugoditi‘ (NW) — o njem bi težko govorili kot o razumnem (1. Petrov 2:18)!

¹⁶ V tem, kaj pričakujemo od drugih, bi morali biti vsi razumni. Neka sestra je, potem, ko sta z možem zapustila misijonarsko zadolžitev, da bi skrbela za njeno bolehno mater, rekla: »Ti časi so za nas, oznanjevalce v občini, zares težki. Nenadoma in boleče sva se pričela zavedati, da sva bila v okrajnem in območnem delu zaščitena pred mnogimi takšnimi pritiski. Večkrat sem se na primer sama pri sebi spraševala: ,Zakaj ta sestra ne nudi literature, ki je določena za ta mesec? Ali ni brala Službe za Kraljestvo?‘ Sedaj vem, zakaj. Za nekatere je vse, kar lahko storijo, to, da gredo ven [v službo].« Koliko bolje je brate pohvaliti za to, kar naredijo, kakor pa jih obsojati za to, česar ne naredijo!

17. Kako nam je dal Jezus zgled v razumnosti?

¹⁷ Vzemimo še zadnji zgled, namreč Jezusa in njegov razumen način uveljavljanja avtoritete. Jezus, enako kakor njegov Oče, ni ljubosumno čuval svoje avtoritete. Tudi on je mojstrski pooblaščevalec ter postavil svoj zvesti suženjski razred kot oskrbnika ,vsega svojega premoženja‘ tukaj na zemlji (Matevž 24:45-47). Ne boji se tudi prisluhniti zamislim drugih. Svoje poslušalce je pogosto vprašal: »Kaj se vam zdi?« (Matevž 17:25; 18:12; 21:28; 22:42). Tako bi moralo biti med vsemi Kristusovimi sledilci danes. Nobena mera avtoritete bi jim ne smela dati povoda, da bi neradi poslušali. Starši, poslušajte! Možje, poslušajte! Starešine, poslušajte!

18. a) Kako lahko ugotovimo, ali smo na glasu kot razumni? b) V čem naj bomo odločni, kar bo dobro za vse nas?

¹⁸ Nedvomno hoče vsakdo ,biti na glasu kot razumen‘ (Filipljanom 4:5, Phillips). Kako pa naj vemo, ali smo na takšnem glasu? Ko je Jezusa zanimalo, kaj pravijo ljudje o njem, se je obrnil na svoje zaupne spremljevalce (Matevž 16:13). Zakaj ne bi sledili njegovemu zgledu? Nekoga, na čigar odkritost se lahko zanesete, lahko vprašate, ali ste na glasu kot razumna, prožna oseba. Seveda je mnogo tega, v čemer bi lahko vsi mi še bolj zvesto posnemali Jezusov popoln zgled razumnosti! Vedno sledimo Jehovovemu in Jezusovemu zgledu in to toliko bolj, kolikor več avtoritete imamo nad drugimi. Vedno jo uporabljajmo razumno, vselej pripravljeni odpuščati, se ukloniti ali prilagoditi, kadar je to primerno. Naj vsak od nas prav zares stremi k temu, da bi bil »razumen« (Titu 3:2, NW)!

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovorili

◻ Zakaj bi kristjani morali hoteti biti razumni?

◻ Kako lahko starešine posnemajo Jezusa v tem, da radi odpuščajo?

◻ Zakaj bi si morali prizadevati biti fleksibilni, kot je bil Jezus?

◻ Kako lahko razumnost kažemo v načinu izvajanja avtoritete?

◻ Kako se lahko preizkusimo, ali smo zares razumni?

[Slika na strani 15]

Jezus je rade volje odpustil skesanemu Petru

[Slika na strani 16]

Ko je žena pokazala izredno vero, je Jezus videl, da sedaj ni čas za uveljavljanje splošnega pravila

[Slika na strani 18]

Starši, poslušajte!

[Slika na strani 18]

Možje, poslušajte!

[Slika na strani 18]

Starešine, poslušajte!