»Zadnji sovražnik« bo poražen!

KO STE bili otrok, ste se morda bali teme. Grozljive zgodbe ter celo nekatere pravljice so vam naganjale strah v kosti. Kakšno olajšanje je bilo za vas, ko sta oče ali mati pustila goreti luč, preden ste zaspali!

Prav tako je mnoge strah smrti, in to povsem po nepotrebnem. Kako to? Zaradi tega, kar smrt v resnici je.

Spoznajte sovražnika

Modri kralj Salomon iz staroveškega Izraela je izjavil: »Živi vedo, da morajo umreti, mrtvi pa ničesar več ne vedo.« (Pridigar 9:5, EI) V soglasju s to od Boga navdihnjeno mislijo, ki jo najdete v svoji Bibliji, je smrt nasprotje življenja. Mrtvi se ničesar več ne zavedajo.

Ko je krščanski apostol Pavel slikovito omenil smrt, je napisal: »Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?« Kaj je želo, ki povzroča smrt? Pavel nadaljuje: »Želo smrti je greh.« (1. Korinčanom 15:55, 56, EI; Ozej 13:14) Kje pa je vir tega smrtnega žela? Pavel nekje drugje v Svetem pismu zapiše: »Kakor je torej po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Apostol nas ni pustil v dvomih glede tega »človeka«, saj je rekel: »V Adamu vsi umirajo.« (1. Korinčanom 15:22, EI) Da, zaradi neposlušnosti našega praočeta Adama smo vsi podvrženi želu smrti (1. Mojzesova 3:1-19).

Nihče si ne bi želel umreti, če bi bil zdrav in bi z ljubečo družino živel v prijetnem okolju. Kot odkriva Biblija, nas lahko »čas in naključje« oropata življenja (Pridigar 9:11, EI). Pravzaprav ne vemo niti tega, kaj se bo z našim življenjem zgodilo jutri (Jakob 4:14). Nekaj je gotovo — vsi smo podedovali greh in smrt. Zato nas smrt kot nekakšen sovražnik zasleduje in napada.

Spoprijeti se s smrtjo ljubljenega človeka

Smrt nam je sovražnik, še posebej takrat, ko nam ugrabi ljubljenega človeka. »Tebi bo težje,« je svojemu možu rekla na smrt bolna žena, ko je premišljevala o smrti. Zakaj je lahko tako rekla? Ker Biblija pravi: »Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride pod roko, da storiš z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« (Propovednik 9:10) Za mrtve je konec trpljenja. Breme žalosti pade na preostale sorodnike in prijatelje. Ali lahko kako potešimo takšno žalost?

V Božji Besedi, Bibliji, so napisane mnoge tolažilne besede. Tako na primer tolaži prebiranje psalmov in premišljevanje o njih. Zares nas tolažijo takšne besede: »Slavljen bodi Gospod! dan za dnevom nosi breme naše; on, Bog mogočni, je naše zveličanje.« (Psalm 68:19)

Drug vir tolažbe je krščanska občina. Apostol Pavel je v prvem stoletju zapisal: »Vdove spoštuj, ki so res vdove. Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke [ki lahko zanjo gmotno skrbijo], ti naj se uče najprej izkazovati spoštovanje do svoje hiše in povračati roditeljem; zakaj to je prijetno pred Bogom. Vdova naj se ne sprejme pod šestdesetimi leti v imenik, ki je bila enega moža žena in je na dobrem glasu zaradi dobrih del, če je vzredila otroke, če je sprejemala tujce, če je svetim umivala noge, če je pomagala stiskanim, če si je prizadevala za sleherno dobro delo.« (1. Timoteju 5:3, 4, 9, 10) Danes Jehovove priče ravno tako tolažijo takšne sovernike.

Pogosto morajo žalujoči narediti največ sprememb pri svojih čustvih. »Svojo ženo sem zelo ljubil,« je napisal moški, kateremu je pred dvema letoma umrla žena. »To je bil najbolj žalosten dogodek v mojem življenju. Težko sem ga prenesel.« Poročena oseba je s svojim zakonskim tovarišem v najzaupnejšem odnosu. Ko eden od zakoncev umre, je povsem običajno, da drugi občuti veliko izgubo. H komu se lahko obrne po pomoč?

V takšnih razmerah ga lahko okrepi dobra družba kristjanov. Moder pregovor pravi: »Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.« (Pregovori 17:17) Ovdoveli človek potrebuje pomoč — tovariše, ki ga zares podpirajo. Modri prijatelji spodbujajo žalujočega, da se pogovarja z njimi, čeprav ga to spravi v solze. Morda lahko prijazno pomaga kristjan, ki je že doživel bridko in bolečo izgubo zakonca. Biblija svetuje: »Tolažite malodušne.« (1. Tesaloničanom 5:14) Vendar si zapomnite, da ovdoveli pogrešajo svoje zakonske tovariše. Zato naj se žalujoči zaupajo drugim samo v okoliščinah, ki vsem omogočajo, da se vedejo častno (1. Petrov 2:12).

Najboljše zdravilo za bolečino, ki jo prizadene smrt, je marljiva pomoč drugim — to ni preprosta naloga za tiste, ki so prepričani, da sami potrebujejo pomoč! Pomembna je nesebičnost. Nesebično delo za druge pomaga premagati žalost in potrtost, saj je Jezus rekel: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35, EI)

Zmaga nad smrtjo

Čebelji pik je lahko zelo boleč, celo usoden. Vendar odstranitev žuželčjega žela, ki se je zarilo v kožo, običajno ublaži bolečine. Kako pa kaj kaže glede odstranitve žela, ki povzroča smrt?

Zatem ko je Pavel pojasnil, da je greh želo, ki seje smrt, je vzkliknil: »Hvala Bogu, ki nam daje zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu.« (1. Korinčanom 15:57, EI) Kako je zmaga nad smrtjo povezana s Kristusom? Jezus je pojasnil to povezavo, ko je zase rekel: »Kakor tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in da življenje svoje v odkupnino za mnoge.« (Matevž 20:28) Da, za tiste, ki verujejo v Božjega sina Jezusa Kristusa in odkupno žrtev, ki jo je po njem priskrbel Jehova, smrt, ki so jo podedovali od Adama, ne pomeni trajnega neobstoja (Janez 3:16).

Zares spodbudne so naslednje Jezusove besede: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov in pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje sodbe.« (Janez 5:28, 29)

Božji prerok Izaija je stoletja poprej napovedal: »Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh.« (Izaija 25:8) Biblija v Razodetju 21:4 še enkrat navede ta čudoviti obet: »[Bog] obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« Ker so žalujoči okrepljeni s tem biblijskim upanjem za tiste, ki so zaspali v smrti, se jim ni treba ,žalostiti kakor drugim, ki nimajo upanja‘ (1. Tesaloničanom 4:13).

Skušajte si predstavljati, kaj vse ima Bog pripravljeno za človeštvo (kar je vse odkril v Bibliji). Neogibna »velika stiska« bo naznanila uničenje zdajšnje hudobne stvarnosti (Razodetje 7:14). Kdor se peča s krivo religijo, bo uničen. Izginili bodo pohlepni politični in trgovski elementi, ki prispevajo k lakoti in vojnam. Jezus Kristus bo zatem Satana Hudiča, ki je povzročil toliko smrti, pahnil v brezno. Potem bo Kristus za tisoč let zavladal ter bo za človeštvo izkoristil vrednost svoje odkupne žrtve. Smrt se bo spremenila v vstajenje, na katerega upamo, in luč iz Božje Besede bo tako močno zasvetila, da bodo praznoverna razmišljana o smrti, sovražniku človeštva, povsem izginila. Vsi, ki bodo takrat živeli, se bodo lahko učili Božjih poti in se prilagodili njegovim pravičnim merilom. (Pregovori 4:18; Dejanja apostolov 24:15; Hebrejcem 2:14, 15; Razodetje 18:4-8; 19:19-21; 20:1-3)

,Potem pride konec,‘ pravi Pavel, ,ko Kristus Jezus izroči kraljestvo Bogu in Očetu. Kajti on mora kraljevati dotlej, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge. A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt.‘ (1. Korinčanom 15:24-26) Vsaka telesna hiba, ki je posledica Adamovega greha, bo izginila. Nastopila bo končna preizkušnja, ki jo bodo tisti, ki ljubijo Boga, zvesto prestali (Razodetje 20:4-10). Ti poslušni ljudje, katerim bo povrnjena popolnost, ne bodo živeli le sedemdeset let, pa tudi ne sto deset let, marveč večno. Kakšno darilo Boga po njegovem ljubljenem Sinu (Rimljanom 6:23)!

Kako dolgo lahko potemtakem živite? Vaša življenjska doba se lahko podaljša v vso večnost. Ker živite v tem »času konca«, morda ne boste nikoli umrli (Daniel 12:4; Janez 11:25, 26; 17:3). Če izpolnjujete Božjo voljo, boste lahko živeli v Božjem obljubljenem novem svetu (2. Petrov 3:13).

Če ste morda že precej v letih, morate o morebitni smrti stvarno razmišljati. Zagotovo vas pri tem osrečuje upanje na vstajenje. Vendar vas morda skrbi, kako bo Jehova v novi stvarnosti uredil družinsko življenje. Ne delajte si skrbi s takšnimi stvarmi, saj bo Jehova poskrbel za trajno srečo tistih, ki so mu vselej zvesti.

Naj vas, medtem ko se težki »zadnji dnevi« Satanovega hudobnega sistema iztekajo, strah pred smrtjo ne oropa prednosti, da že zdaj služite Jehovu (2. Timoteju 3:1). Če vam je umrl kdo, ki ste ga zelo ljubili, se potolažite, da je objem smrti le začasen (Razodetje 20:13, 14). Zaupajte v upanje vstajenja. Zatem ko boste vstopili v novi svet, bodisi da boste preživeli veliko stisko, bodisi da boste vstali, bodite prepričani v navdihnjeno zagotovilo, da bo smrt kot zadnji sovražnik, odstranjena (Razodetje 7:9, 14).

[Slika na strani 5]

Dobra družba kristjanov lahko žalujočega duhovno okrepi

[Slika na strani 7]

Marljiva pomoč drugim ublaži žalost, ki jo povzroči smrt ljubljenega človeka