Naj nihče ne kvari tvojih dobrih navad
»Nikar se ne dajte zapeljati! Slaba družba pokvari dobre nravi [navade, NW].« (1. KORINČANOM 15:33, EI)
1., 2. a) Kaj je apostol Pavel čutil do korintskih kristjanov ter zakaj? b) Kateri nasvet bomo pregledali?
KAKŠNO čustvo je starševska ljubezen! Starši se zaradi nje žrtvujejo za otroke, jih učijo in jim svetujejo. Apostol Pavel verjetno ni bil oče, vendar je kristjanom v Korintu pisal: »Zakaj čeprav bi imeli deset tisoč učiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov, ker v Kristusu Jezusu po evangeliju sem vas jaz rodil.« (1. Korinčanom 4:15)
2 Pavel je pred tem že bil v Korintu in tam oznanjeval Judom in Grkom. Pomagal je ustanoviti korintsko občino. V nekem drugem pismu Pavel svojo skrb primerja s skrbjo matere, toda Korinčanom je bil kakor oče (1. Tesaloničanom 2:7). Pavel je opominjal svoje duhovne otroke kakor ljubeč oče. Njegov očetovski nasvet korintskim kristjanom lahko koristi tudi nam: »Nikar se ne dajte zapeljati! Slaba družba pokvari dobre nravi [navade, NW].« (1. Korinčanom 15:33, EI) Zakaj je Pavel to napisal Korinčanom? Kako lahko uporabimo ta nasvet?
Nasvet zanje in za nas
3., 4. Kaj vemo o Korintu prvega stoletja in o njegovih prebivalcih?
3 Grški geograf Strabon je v prvem stoletju napisal: »Korint imenujejo ,bogati‘ zaradi trgovine, saj mesto stoji ob Ožini in obvladuje dve pristanišči, eno je izhodišče za Azijo, drugo pa za Italijo; to mestu omogoča lahko menjavo trgovskega blaga med obema pokrajinama.« Vsako drugo leto so prestižne istmijske igre privabljale v Korint ogromno množico ljudi.
4 Kakšni pa so bili prebivalci tega mesta, ki je bilo upravno središče in središče čutnega čaščenja Afrodite? Profesor T. S. Evans pojasnjuje: »Mesto je imelo verjetno okrog 400.000 prebivalcev. To je bila visoka družba, toda moralno razuzdana, že kar podla. . . . Za grške prebivalce Ahaje sta bila značilna intelektualni nemir ter mrzlično hlepenje za novotarijami . . . Zaradi njihove sebičnosti se je bohotilo sektaštvo.«
5. S katero nevarnostjo so se srečevali korintski bratje?
5 Sčasoma se je zaradi nekaterih, ki so bili še vedno nagnjeni k ponosnemu razglabljanju, razdelila celo občina (1. Korinčanom 1:10-31; 3:2-9). Glavni problem je bil, da so nekateri govorili: »Ni vstajenja mrtvih.« (1. Korinčanom 15:12; 2. Timoteju 2:16-18) Kakršnokoli je že bilo njihovo verovanje (zmota), Pavel ga je moral popraviti z jasnim dokazom, da je Kristus »vstal iz mrtvih«. Tako so lahko bili kristjani prepričani, da jim bo Bog dal »zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu« (1. Korinčanom 15:20, 51-57). Če bi bili tam, bi bili verjetno tudi mi v nevarnosti.
6. Na koga je še posebej meril Pavel z nasvetom v Prvem listu Korinčanom 15:33?
6 Ko je Pavel prepričljivo dokazoval, da bodo mrtvi vstali, je dejal: »Nikar se ne dajte zapeljati! Slaba družba pokvari dobre nravi [navade, NW].« Ta nasvet je meril na tiste, ki so bili povezani z občino, pa se niso strinjali z naukom o vstajenju. Ali so bili ti samo negotovi glede kakšnih točk, ki jih niso razumeli? (Primerjaj Lukež 24:38.) Ne. Pavel je napisal, da »pravijo nekateri med vami, da ni vstajenja«, se pravi, da so javno izražali nestrinjanje z naukom o vstajenju in so se nagibali k odpadništvu. Pavel se je dobro zavedal, da lahko taki spridijo tudi dobre navade in razmišljanje drugih (Dejanja apostolov 20:30; 2. Petrov 2:1).
7. Kdaj lahko uporabimo nasvet iz Prvega lista Korinčanom 15:33?
7 Kako se lahko držimo Pavlovega svarila glede družbe? Pavel ni mislil, da bi morali oklevati pomagati komu v občini, ki težko razume kak biblijski stavek ali nauk. Saj nas 22. in 23. vrstica Judovega lista še spodbujata, naj usmiljeno pomagamo iskrenim, ki dvomijo (Jakob 5:19, 20). Pavlov očetovski nasvet pa gotovo pride v poštev, če kdo oporeka nekaterim biblijskim resnicam ali pa stalno daje sumničave ali negativne pripombe. Druženja s takšnim človekom bi se morali varovati. Če pa bi kdo postal odpadnik, bodo čredo seveda zaščitili duhovni pastirji (2. Timoteju 2:16-18; Titu 3:10, 11).
8. Kako lahko razumno ravnamo, kadar se srečamo s kom, ki se ne strinja z biblijskimi nauki?
8 Pavlove očetovske besede iz Prvega lista Korinčanom 15:33 lahko uporabimo tudi tedaj, ko se zunaj občine srečamo s kom, ki širi krive nauke. Kako bi se lahko znašli v takšni družbi? To se lahko zgodi, če ne razločujemo, komu je potrebno pomagati, da bi spoznal resnico, in kdo bi rad samo provokativno spraševal in širil krive nauke. Na oznanjevanju morda srečamo osebo, ki se v kakšni stvari ne strinja z nami, pripravljena pa se je še pogovarjati (Dejanja apostolov 17:32-34). To samo po sebi še ni napačno, saj radi pojasnimo biblijsko resnico vsakomur, ki jo želi res spoznati, in smo pripravljeni tudi ponovno priti, da bi predstavili dokaze (1. Petrov 3:15). Toda nekaterim morda ni do tega, da bi našli biblijsko resnico.
9. Kako naj se odzovemo na ugovore našemu verovanju?
9 Mnogi ljudje bi teden za tednom dolge ure razpravljali, pa ne zato, ker bi iskali resnico. Taki želijo le spodkopati našo vero in se bahati s svojo domnevno izobraženostjo v hebrejščini, grščini ali evolucijski znanosti. Nekatere Priče se čutijo izzvane in se spustijo v dolge debate, ki se vrtijo v glavnem okrog verovanj, filozofije ali zmot znanosti. Omembe vredno je, da si Jezus tega ni nikoli dovolil, čeprav bi lahko zmagal v razpravah z verskimi voditelji, ki so bili dobro podkovani v hebrejščini in grščini. Kadar so ga izzivali, je kratko odgovoril, nato pa se je spet posvetil ponižnim, resničnim ovcam (Matevž 22:41-46; 1. Korinčanom 1:23–2:2).
10. Zakaj morajo biti previdni kristjani, ki imajo računalnik in jim je dostopna elektronska oglasna deska?
10 Sodobni računalniki so omogočili še drugačen dostop do slabe družbe. Nekatera podjetja omogočajo naročnikom, da z računalnika pošiljajo prek telefona sporočila na elektronsko oglasno desko (BBS); tako lahko človek na »oglasni deski« pusti sporočilo, ki je dostopno vsem naročnikom. Tako so se razvile tako imenovane elektronske razprave o verskih vprašanjih. Te razprave lahko kristjana zapeljejo, da veliko ur porabi za družbo z odpadnikom, ki je bil izobčen iz krščanske občine. Napotilo iz Drugega Janezovega lista 9-11 še poudarja Pavlovo očetovsko svarilo pred slabo družbo.a
Ne pusti se zapeljati
11. Kakšne možnosti je ponujal trgovski Korint?
11 Kot smo že omenili, je bil Korint trgovsko središče z mnogimi trgovinami in delavnicami (1. Korinčanom 10:25). Mnogi, ki so prišli v mesto na istmijske igre, so prenočevali v šotorih, trgovci pa so prodajali blago na potujočih ali pokritih stojnicah. (Primerjaj Dejanja apostolov 18:1-3.) To je omogočilo Pavlu, da je kot izdelovalec šotorov tam našel delo. Delovno mesto je lahko izrabil za širjenje dobre vesti. Profesor J. Murphy-O’Connor piše: »Iz delavnice na trgu, kjer se je kar trlo ljudi . . . niso bili Pavlu dosegljivi le sodelavci in stranke, temveč tudi množica zunaj. Kadar ni bilo dela, se je lahko postavil pred vrata in ustavljal tiste, za katere je menil, da bodo poslušali . . . Bržkone je zaradi svoje energične osebnosti in trdnega prepričanja hitro postal v soseščini ,posebnež‘, to pa je privabljalo radovedneže, ne samo brezdelneže, temveč tudi tiste, ki so se iskreno zanimali. . . . Žene, ki so slišale zanj, so se lahko s služkinjo pri njem oglasile z izgovorom, da so prišle kaj kupit. V stiski, kadar je vernikom pretilo preganjanje ali pa zgolj nadlegovanje, so ti lahko prišli k njemu kakor stranke. Delavnica mu je omogočala tudi stike z mestnimi uradniki.«
12., 13. Kako lahko Prvi list Korinčanom 15:33 uporabimo v službi?
12 Pavel se je zavedal nevarnosti ,slabe družbe‘ na delovnem mestu. Tudi mi bi se morali. Zanimivo, da je Pavel navedel tedaj splošno razširjeno mnenje: »Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!« (1. Korinčanom 15:32) Takoj zatem je zapisal svoj očetovski nasvet: »Nikar se ne dajte zapeljati! Slaba družba pokvari dobre nravi.« Kako lahko postaneta delovno mesto in iskanje užitkov nevarna?
13 Kristjani želijo biti s sodelavci prijazni in mnoge izkušnje pričajo, da lahko tako ustvarimo priložnosti za pričevanje. Sodelavec pa si lahko takšno prijaznost napačno razloži in nas povabi v svojo družbo. Morda nas povabi na večerjo, kozarček po službi ali skupno razvedrilo ob koncu tedna. Sodelavec je morda videti prijazen in pošten, vabilo pa nedolžno. Toda Pavel svari: »Nikar se ne dajte zapeljati!«
14. Kako je nekatere kristjane zapeljala družba?
14 Nekateri kristjani so bili zapeljani. S sodelavci so postajali vse bolj domači. Mogoče so se ukvarjali z istim športom ali konjičkom in je bila zato družba privlačna. Kakšen posvetni sodelavec je morda izjemno prijazen in pozoren, kristjan se vse več druži z njim in njegova družba mu sčasoma celo pomeni več od druženja z nekaterimi iz občine. Potem ga lahko ta družba zapelje, da spusti en shod. Morda je zvečer dolgo v družbi in zjutraj ne more na oznanjevanje kot ponavadi. Ali pa gleda film ali video, ki bi ga kristjan sicer odklonil. Mogoče si mislimo: ,To se meni ne more zgoditi.‘ Toda večina tistih, ki so bili zapeljani, je govorila enako. Vprašajmo se: ,Kako trdno sem odločen, da bom upošteval Pavlov nasvet?‘
15. Kako naj uravnovešeno gledamo na sosede?
15 Kar smo pravkar dejali glede službe, velja tudi za druženje s sosedi. Kristjani v antičnem Korintu so seveda imeli sosede. V nekaterih družbah so sosedje med seboj precej prijateljski in si pomagajo. Na podeželju so morda navezani drug na drugega zaradi osamljenosti. V nekaterih kulturah so družinske vezi zelo močne in se sorodniki mnogokrat povabijo na kakšen obrok. Pomembno je, da smo pri tej stvari uravnovešeni, kakor je bil Jezus (Lukež 8:20, 21; Janez 2:12). Ali pri občevanju s sosedi in sorodniki še vedno ravnamo tako, kakor takrat, ko še nismo bili kristjani? Ali ne bi bilo bolj prav, da se preiščemo in si postavimo razumne meje?
16. Kako naj razumemo Jezusove besede iz Matevževega evangelija 13:3, 4?
16 Jezus je besedo Kraljestva nekoč primerjal s semenom, ki »pade . . . poleg ceste, in prilete ptice in ga pozobljejo« (Matevž 13:3, 4, 19). Zemlja ob cesti je bila v tistih časih steptana, ker so mnogi hodili po njej. Tako je z mnogimi ljudmi. Stalno so zaposleni, saj je vedno kdo pri njih: sosedje, sorodniki ter drugi. Prst njihovega srca je simbolično rečeno steptana, seme resnice se v njej ne more ukoreniniti. Podobno neodgovorno lahko ravna nekdo, ki je že kristjan.
17. Kako lahko druženje s sosedi in drugimi vpliva na nas?
17 Nekateri posvetni sosedje in sorodniki so morda prijazni in uslužni, toda nikoli ne pokažejo zanimanja za duhovne reči in ne ljubijo pravičnosti (Marko 10:21, 22; 2. Korinčanom 6:14). To, da smo postali kristjani, ne pomeni, da bomo neprijazni in samotarski. Jezus je svetoval, naj se iskreno zanimamo za bližnje (Lukež 10:29-37). Toda nasvet apostola Pavla o pazljivi izbiri družbe je enako navdihnjen in potreben. Ko upoštevamo prvi nasvet, ne pozabimo na drugega. Če ne mislimo na obe načeli, se to lahko hitro pozna na naših navadah. Ali se naše navade glede poštenosti in uboganja cesarjevih zakonov ujemajo z navadami sosedov ali sorodnikov? Oni morda menijo, da je prijaviti manjši dohodek ali dobiček od resničnega upravičeno, celo potrebno za preživetje. O upravičenosti svojega mnenja te morda prepričujejo ob skodelici kave ali kratkem obisku. Kako lahko to vpliva na tvoje razmišljanje in poštene navade (Marko 12:17; Rimljanom 12:2)? »Nikar se ne dajte zapeljati! Slaba družba pokvari dobre nravi.«
Tudi mladostne navade
18. Zakaj 1. Korinčanom 15:33 velja tudi za mlade?
18 Na mlade to, kar vidijo in slišijo, še posebej vpliva. Ali ste opazili, da otroci posnemajo kretnje in podobno govorijo kakor njihovi starši ali bratje in sestre? Naj nas torej ne preseneča, da lahko prijatelji in sošolci precej vplivajo na otroka. (Primerjaj Matevž 11:16, 17.) Kako si lahko, če je tvoj otrok v družbi mladih, ki nespoštljivo govorijo o svojih starših, domišljaš, da to ne bo vplivalo nanj? Kaj se bo zgodilo, če velikokrat sliši druge otroke nespodobno govoriti? Če so njegovi vrstniki v šoli in soseščini navdušeni nad novo modo čevljev, obleke ali nakita? Ali naj mislimo, da so mladi kristjani neobčutljivi na tak vpliv? Ali je Pavel dejal, da zapis iz Prvega lista Korinčanom 15:33 velja samo za ljudi od določene starosti naprej?
19. Kakšno gledišče bi morali starši vtisniti otrokom?
19 Starši, ali se zavedate tega nasveta, ko se pogovarjate z otroki in odločate kaj glede njih? Verjetno jim bo lažje, če bodo vedeli, da ne mislite, da so vsi mladi, s katerimi se vaši otroci družijo v šoli ali soseščini, slabi. Nekateri so morda prijetni in spodobni, prav kakor nekateri sosedje, sorodniki in sodelavci. Poskušajte otroku pojasniti to in mu pomagajte razumeti, da se uravnovešeno držite Pavlovega modrega očetovskega nasveta Korinčanom. Ko bo opazil, kako sami uravnovešeno ravnate, mu bo to pomagalo, da bo tudi on ravnal tako (Lukež 6:40; 2. Timoteju 2:22).
20. S kakšno nalogo se srečujete mladi?
20 Mladi, vedite, da je modri Pavlov nasvet pomemben za vse kristjane, mlade in starejše, in se potrudite, da ga boste znali uporabiti. To bo težko, toda zakaj se ne bi spoprijeli s to nalogo? To, da nekatere vrstnike poznate že od otroštva, ne pomeni, da ne morejo vplivati na vas in pokvariti vaših krščanskih navad (Pregovori 2:1, 10-15).
Ukrepi za zaščito naših navad
21. a) Katero potrebo imamo glede družbe? b) Zakaj smo lahko prepričani, da je družba lahko nevarna?
21 Vsi potrebujemo družbo. Moramo pa biti oprezni, saj lahko ta na nas vpliva ali dobro ali slabo. To se dokazuje na vsakem človeku od Adama naprej. Josafat, na primer, dober judovski kralj, je užival Jehovovo naklonjenost in blagoslov. Ko pa je sinu dovolil, da se je poročil s hčerjo izraelskega kralja Ahaba, se je pričel družiti z Ahabom. Zaradi te slabe družbe je skoraj izgubil glavo (2. kraljev 8:16-18; 2. kroniška 18:1-3, 29-31). Tudi mi se izpostavljamo takšni nevarnosti, če svoje družbe ne izbiramo pametno.
22. Kaj bi si morali vzeti k srcu ter zakaj?
22 Zato si vzemimo k srcu Pavlov ljubeči nasvet iz Prvega lista Korinčanom 15:33. To niso le besede, ki smo jih tolikokrat slišali, da jih znamo že na pamet, marveč odsevajo Pavlovo očetovsko naklonjenost do korintskih bratov in sester, pa tudi do nas. Brez dvoma v njih prepoznavamo nasvet našega nebeškega očeta, ki nam svetuje, ker želi, da bi bili pri svojem trudu uspešni (1. Korinčanom 15:58).
[Podčrtne opombe]
a Nadaljnja nevarnost pri teh oglasnih deskah je skušnjava, da bi si brez dovoljenja lastnika oziroma avtorja presneli zaščitene programe ali publikacije, to pa je v nasprotju z mednarodnimi predpisi o avtorskih pravicah (Rimljanom 13:1).
Ali se spomniš?
◻ Zaradi česa je Pavel napisal besede v 1. Korinčanom 15:33?
◻ Kako lahko Pavlov nasvet uporabimo v službi?
◻ Kako naj uravnovešeno gledamo na sosede?
◻ Zakaj je nasvet iz 1. Korinčanom 15:33 še posebej primeren za mlade?
[Slika na strani 17]
Pavel je delovno mesto izrabil za širjenje dobre vesti
[Slika na strani 18]
Vrstniki lahko pokvarijo vaše krščanske navade