Utrinki iz Obljubljene dežele

Veselite se, kadi so prepolne olja

PREROK Joel je spodbudil ,sionske sinove‘, naj ,se radujejo in veselijo v Jehovu‘. Njihovo veselje in blaginjo je opisal z olivnim oljem: »In gumna bodo polna žita in v kadeh bo preobilo vina in olja.« (Joel 2:23, 24)

Če bi v biblijskih časih živel v Izraelu, bi bil zelo vesel, če bi ob hiši ali na polju imel oljko, morda takšno, kakršno vidiš na zgornji sliki.a Ta bi ti namreč olajšala in olepšala življenje. Zakaj je bila oljka tako pomembna? (Primerjaj Sodniki 9:8, 9.)

Najprej si drevo dobro oglej. Oljka živi več stoletij, včasih tudi čez tisoč let, zato je deblo največkrat grčavo in pepelnato sivo. Zraste do 6 metrov visoko, zato ni tako dominantna kakor cedra ali tako elegantna ko palma. Njeno zimzeleno listje ima srebrn sijaj in daje senco vse leto. Vendar svoje oljke ne bi cenil predvsem zaradi videza ali sence. Prav res ne.

Največja vrednost so plodovi, tisoče zelenih ali črnih oliv! Prav zaradi njih je bila v Izraelu oljka tako pomembna v vsakdanjem življenju in delu. Maja se drevo odene v svetle cvetove, iz katerih zrastejo olive (Job 15:33). Ko olive zorijo, spreminjajo barvo od rumenozelene do temno rjave ali črne.

Pobiranje oliv v oktobru ali novembru je bilo težko opravilo. Pod drevo so razgrnili rjuho, nato pa s kolom klatili po krošnji; tako so zreli plodovi popadali na tla (5. Mojzesova 24:20). Olive so najprej oprali, šele potem so jih predelovali, na primer: namakali so jih v slanici, da bi zgubile grenek okus. Kaj pa potem?

To je odvisno od tega, kako bi rad užival oziroma prodal bogato bero. Lahko jih jemo surove ali pa jih vložimo, da ima družina slastno zalogo za več mesecev. Olive so lahko bile tudi glavna jed; nekaj aromatičnih oliv in ječmenovi kruhki.

Večino oliv so predelali v nadvse uporaben in dragocen proizvod: olivno olje. Pri tem dobimo olje različne kakovosti, ki ga lahko uporabimo za marsikaj. Najprej so zrele olive potolkli ali zdrobili v možnarju ali pa so jih stlačili z nogami (Miha 6:15). Tako so dobili najodličnejše, prvovrstno olje, ki so ga rabili za razsvetljevanje tabernaklja (2. Mojzesova 25:37; 27:20, 21). Zamisli si, kako prav bi ti prišla zaloga tega izbranega olja pri kuhanju za posebne priložnosti.

Olive, tudi slabše, so lahko dali tudi v stiskalnico in tako iz zmlete kaše iztisnili še več olja. To olje je manj kakovostno. V tej kaši je 50 odstotkov olja. Uporabljali so različne stiskalnice, eno lahko vidimo na posnetku. Cele ali nekoliko zmečkane olive so natresli v valjasto posodo. Mlinski kamen, ki ga je vrtel osel ali človek, je stiskal olive. Pod stiskalnico so postavili vrč, v katerega so prestrezali olje (Matevž 18:6).

Olivnemu olju bi lahko rekli tekoče zlato — tako dragoceno je in uporabno. Samo eno drevo lahko da toliko olja, kolikor ga v enem letu porabi pet- ali šestčlanska družina. Včasih je bilo pomembna sestavina jedilnika; je namreč lahko prebavljivo in ima veliko energetsko vrednost. (Primerjaj Jeremija 41:8; Ezekiel 16:13.) Nekaj so ga odišavili in ga uporabili v kozmetiki, gostu pa so pokazali gostoljubje tako, da so mu nekaj olja zlili na glavo (2. Samuelova 12:20; Psalm 45:7; Lukež 7:46). Lahko so ga uporabili tudi kot blažilno sredstvo za rane (Izaija 1:6; Marko 6:13; Lukež 10:34).

Bogata zaloga olivnega olja pa je bila koristna še drugače. Rabili so ga za razsvetljavo domov, lahko so ga darovali Bogu, pri prodaji pa je prineslo precej dobička. Da, v biblijskih časih je bila oljka najdragocenejše drevo; prav zato jo je lahko Joel uporabil za predstavitev blaginje in veselja (5. Mojzesova 6:11; Psalm 52:8; Jeremija 11:16; Matevž 25:3-8).

[Podčrtne opombe]

[Navedba vira slike na strani 24]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.