Preobrazite si um in razsvetlite srce
»To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani.« (EFEŽANOM 4:17)
1. Kako razum in srce vplivata na človeka?
RAZUM in srce sta nekaj najbolj čudovitega, kar ima človek. Opravljata nešteto nalog, toda pri vsakem človeku sta edinstvena. To, kako delujeta naš razum in srce, močno vpliva na naš značaj, govor, vedenje, čustva in vrednote.
2., 3. a) Kako Biblija rabi izraza srce in razum? b) Zakaj bi morali skrbeti za oboje, razum in srce?
2 V Bibliji se beseda srce navadno nanaša na nagibe, čustva in notranje čutenje, razum pa na intelekt in miselne sposobnosti. Vendar se ne izključujeta. Mojzes je na primer spodbudil Izraelce: »V srce [razum, opomba v Reference Bible] si vtisni, da GOSPOD sam je Bog.« (5. Mojzesova 4:39) Jezus je pismoukom, ki so kovali zaroto zoper njega, rekel: »Zakaj mislite hudobno v srcih svojih?« (Matevž 9:4; Marko 2:6, 7)
3 To kaže, da sta razum in srce tesno povezana. Delata vzajemno. Včasih podpirata drug drugega in delujeta enotno, velikokrat pa se borita za prevlado (Matevž 22:37; primerjaj Rimljanom 7:23). Zato se moramo, če hočemo ugajati Jehovu, prepričati, kakšno je stanje našega razuma in srca, poleg tega pa ju moramo učiti, da delujeta harmonično, nas vlečeta v isto smer. Preobraziti moramo razum in razsvetliti srce (Psalm 119:34; Pregovori 3:1).
Kako ,živijo pogani‘
4. Kako Satan vpliva na človeški razum in srce; kako mu uspeva?
4 Satan je mojster prevare in manipuliranja. Ve, da mora napadati razum in srce, če hoče obvladati človeka. Že od začetka človeške zgodovine skuša z vsemi sredstvi doseči ta svoj cilj. Zato »ves svet leži v oblasti hudobnega« (1. Janezovo 5:19, NW). Pravzaprav Satan tako uspešno vpliva na srce in razum posvetnih ljudi, da jih Biblija opisuje kot ,sključeni in spačeni rod‘ (Filipljanom 2:15). Apostol Pavel je slikovito opisal stanje srca in razuma tega sključenega in spačenega rodu. Njegove besede so nam za svarilo. Preberimo si List Efežanom 4:17-19 in primerjajmo to s Pavlovimi besedami v Listu Rimljanom 1:21-24.
5. Zakaj je Pavel Efežanom strogo svetoval?
5 Če se spomnimo, da je bil Efez znan po moralni sprijenosti in poganskem podobočastju, razumemo, zakaj je Pavel tamkajšnjim kristjanom pisal tako strogo. Med Grki je bilo veliko slavnih mislecev in filozofov, kaže pa, da je grška izobrazba večini ljudi ponudila še več priložnosti za zlobo in jih napravila še bolj pretkane v pregrehah. Pavla je zelo skrbelo za sovernike, ki so živeli v takšnem okolju. Vedel je, da so mnogi od njih nekdaj bili pogani in so »hodili po navadi tega sveta«. Potem pa so sprejeli resnico. Ta je preobrazila njihov um, razsvetlila njihovo srce. Pavel je hotel predvsem to, da bi ,živeli, kakor se spodobi za poklic‘ (Efežanom 2:2; 4:1, EI).
6. Zakaj bi nas morale Pavlove besede zanimati?
6 Danes je podobno. Živimo v svetu popačenih vrednot, propadle morale in krivega čaščenja. Mnogi smo nekoč živeli tako kakor ta svet. Drugi smo prisiljeni vsak dan biti s posvetnimi ljudmi. Nekateri živimo v družini, kjer prevladuje posvetni duh. Zato moramo nujno razumeti pomen Pavlovih besed in izrabiti njegov nasvet.
Ničev in omračen um
7. Kaj je Pavel hotel reči z zvezo »ničevost njihovih misli«?
7 Pavel je v podkrepitev svojega opomina, naj kristjani ,ne živijo več tako kakor pogani‘, najprej omenil »ničevost . . . [njihovih] misli« (Efežanom 4:17, EI). Kaj to pomeni? Po The Anchor Bible beseda, prevedena z ničevost, »pomeni praznino, puhlost, ničevost, neumnost, nesmisel in zgrešek«. Tako je Pavel poudaril, da sta ugled ter slava grškega in rimskega sveta morda videti impresivna, toda prizadevanje za njima je v resnici prazno, neumno in nesmiselno. Tisti, ki so se gnali za ugledom in slavo, so na koncu ostali potrti in razočarani. Isto velja za današnji svet.
8. Kako ničevo je posvetno prizadevanje?
8 Ljudje iščejo odgovor na globoka vprašanja, kakršna so izvor in smisel življenja ter usoda človeštva, pri izobražencih ali posvetni eliti. Kakšno ostroumnost in vodstvo pa jim imajo ti ponuditi? Ateizem, agnosticizem, evolucijo in kopico zmedenih in nasprotnih zamisli in teorij, ki niso nič bolj razsvetljene kakor nekdanji obredi in vraže. Večkrat je videti, kakor da kakšno posvetno prizadevanje zadovolji in izpolni človeka. Ljudje govorijo o uspehu in dosežkih v znanosti, umetnosti, glasbi, športu, politiki in na drugih področjih. Uživajo v bežnih trenutkih slave. Kronike in zgodovinske knjige pa so polne pozabljenih junakov. Vse to je samo praznina, puhlost, ničevost, neumnost, nesmisel in zgrešek.
9. Katerega ničevega prizadevanja so se mnogi oprijeli?
9 Mnogi so spoznali ničevost takšnega prizadevanja, pa so se oprijeli pridobitništva — kopičenja denarja in reči, ki se jih za denar dobi — to je postal njihov življenjski cilj. Menijo, da srečo prinašajo bogastvo, imetje in letanje za užitki. Povsem so se posvetili temu in so v ta namen pripravljeni žrtvovati vse: zdravje, družino in celo čisto vest. Kakšni so sadovi? Namesto da bi bili izpolnjeni, »so se presunili z mnogimi bolečinami« (1. Timoteju 6:10). Ni čudno, da je Pavel opominjal sokristjane, naj zaradi ničevosti takšnega razmišljanja ne živijo kakor pogani.
10. Kako to, da so posvetni ljudje »otemnjeni v razumu«?
10 Pavel je hotel pokazati, da svet nima ničesar, kar bi bilo vredno posnemati ali zavidati, zato je rekel, da so »otemnjeni v razumu« (Efežanom 4:18). Svet seveda ima inteligentne in izobražene ljudi skoraj na vsakem področju. Vseeno je Pavel dejal, da so otemnjeni v razumu. Zakaj? Ni meril na njihove umske sposobnosti. Izraz razum se nanaša tudi na središče človekovega dojemanja, razumevanja, na notranjo osebo. V temi so zato, ker pri svojem prizadevanju nimajo luči, ki bi jih vodila, ali občutka vodstva. To razodeva že njihov nejasen občutek za pravilno in napačno. Ljudje lahko mislijo, da je današnja miselnost, češ ničesar ne gre obsojati in vse je sprejemljivo, razsvetljena, toda Pavel je rekel, da je v resnici omračena. Tipajo v popolni duhovni temi. (Job 12:25; 17:12; Izaija 5:20; 59:6-10; 60:2; primerjaj Efežanom 1:17, 18)
11. Kaj povzroča duševno temo v svetu?
11 Kako to, da so ljudje lahko na mnogih področjih inteligentni, celo genialni, pa vseeno v duhovni temi? Pavel odgovarja v Drugem listu Korinčanom 4:4: »Jim je bog tega sveta nevernim oslepil misli, da jim ne zasveti svetlost evangelija slave Kristusa, ki je podoba Božja.« Kakšna sreča je, da se tisti, ki sprejmejo slavno dobro vest, preobrazijo v umu in razsvetlijo v srcu!
Nevedni in trdega srca
12. Kako je svet ,odtujen Božjemu življenju‘?
12 Pavel, da bi še bolj pojasnil, zakaj moramo preobraziti svoj um in razsvetliti srce, pove, da je pot sveta ,odtujena Božjemu življenju‘ (Efežanom 4:18). Ne gre za to, da ljudje ne bi več verjeli v Boga ali postali povsem brezbožni. Novinar je to takole opisal: »Izmislimo si novo besedo: namesto brezbožni manj božji. Ti manj božji ljudje želijo, da se spoštuje njihovo verovanje, čeprav se na Boga spomnijo le ob nedeljah zjutraj, ne dovolijo pa mu, da bi vplival na njihove politične poglede ali na osebno življenje med tednom. Bolj ali manj verujejo v Boga, vendar menijo, da nima kaj dosti reči sodobni družbi.« Pavel je to takole povedal Rimljanom: »Ker vkljub temu, da so spoznali Boga, ga niso slavili kot Boga, niti se mu zahvalili.« (Rimljanom 1:21) Vsak dan vidimo ljudi, ki sploh ne mislijo na Boga, nikoli ga ne počastijo ali se mu zahvalijo.
13. Kaj je ,Božje življenje‘?
13 Izraz ,Božje živjenje‘ je pomenljiv. Kaže namreč, kako duševna in duhovna tema begata človekov občutek za vrednote. Grška beseda za živjenje tukaj ni bios (iz katere so izpeljane besede kakor biologija in biografija), ki pomeni način življenja, življenjski stil. Namesto te je zapisana beseda zoe (njene izpeljanke so zoološki vrt, zoologija). Ta po Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words pomeni »življenje kot osnova, življenje v absolutnem pogledu, življenje, kakršnega ima Bog. . . . Človek je zaradi greha odtujen temu življenju.« S tem Pavel pove, da duševna in duhovna tema nista posvetnih ljudi le speljali v sprijenost, marveč sta jih tudi ločili od Božjega upanja na večno življenje (Galatom 6:8). Kako to? Pavel zatem našteje vzroke.
14. Zakaj je svet odtujen Božjemu življenju?
14 Najprej je rekel, da je tako »zaradi nevednosti, ki je v njih« (Efežanom 4:18). Zveza »ki je v njih« poudarja, da niso v nevednosti, ker ne bi imeli priložnosti, temveč ker hote zavračajo spoznanje o Bogu. Drugi prevodi zapišejo takole: »zaradi prirojenega odklanjanja Božjega spoznanja« (The Anchor Bible), »zaradi nevednosti, v kateri so zaradi zakrknjenosti svojega srca« (Jere, Pečjak, Snoj). Ker odklanjajo oziroma zavestno prezirajo točno spoznanje Boga, nimajo temelja za življenje, ki ga Jehova ponuja tistim, ki verujejo v njegovega sina. Ta je namreč rekel: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3; 1. Timoteju 6:19)
15. Kaj še prispeva k temu, da je svet odtujen Božjemu življenju?
15 Kot nadaljnji razlog za odtujenost Božjemu življenju Pavel navaja ,trdoto njihovega srca‘ (Efežanom 4:18, EI). ,Trdota‘ tukaj meri predvsem na otrdelost, kakor bi bilo kaj ožuljeno. Vsi vemo, kako nastane žulj. Koža je na začetku mehka in občutljiva, če pa je stalno izpostavljenja pritisku ali drgnjenju, otrdi in se zdebeli, nastane otiščanec. Ta ne čuti dražljajev. Tako se ljudje ne rodijo s trdim oziroma neobčutljivim srcem, Boga se ne odrekajo samodejno. Življenje v svetu in izpostavljenost njegovemu duhu pa hitro ožulita oziroma otrdita srce, če ga ne čuvamo. Zato je Pavel svaril: »Pazite, . . . da ne bi koga izmed vas greh prevaral in bi zakrknil.« (Hebrejcem 3:7-13, EI; Psalm 95:8-10) Kako nujno je torej ostati preobraženega uma in razsvetljenega srca!
»Brezčutni«
16. Kakšne so posledice posvetne duševne teme in odtujenosti Božjemu življenju?
16 Potem Pavel povzame posledice takšne teme in odtujenosti: »Ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.« (Efežanom 4:19) ,Brezčutni‘ tu pomeni, da so ,postali neobčutljivi na moralne bolečine‘. Takó srce otrdi. Ko človek ne čuti več opozoril vesti in zgubi občutek odgovornosti Bogu, ga nič več ne zadržuje. Pavel je rekel, da so se »vdali« razuzdanosti in nečistosti. To je namerno, premišljeno dejanje. Beseda razuzdanost v Bibliji označuje predrzno, nesramno vedenje, preziranje zakonov in oblasti. Podobno ,vsakršne nesramnosti‘ (EI) ne zajemajo le spolne sprevrženosti, temveč tudi nizkotne reči v imenu vere, na primer obrede plodnosti in obrede v Artemidinem templju v Efezu, ki so jih Pavlovi bralci dobro poznali (Dejanja apostolov 19:27, 35).
17. Zakaj je Pavel rekel, da brezčutni ljudje grešijo »z lakomnostjo«?
17 Kakor da nezmerna razuzdanost in vsakršna nečistost že sami po sebi nista dovolj slabi, delajo po Pavlovih besedah to »z lakomnostjo«. Če se pregreši človek, ki ima vsaj še malo moralnega občutka, pozneje obžaluje prestopek in se trudi, da ga ne bi ponovil. Tisti, ki ,so otopeli‘ (EI), pa grešijo »z lakomnostjo« (»z nenasitnostjo«, JPS). Nek radijski novinar je to povedal s pregovorom: Težko je ustaviti morski tok ali zadovoljiti lakomnost. Željno se spustijo v pregrešen vrtinec, dokler jih ne potegne v najbolj ogabno pokvarjenost, in to se jim zdi normalno. Kako točna slika ,volje poganov‘ (1. Petrov 4:3, 4)!
18. Če povzamemo, kako je Pavel predstavil duševno in duhovno stanje sveta?
18 Pavel je v samo treh vrsticah, v Listu Efežanom 4:17-19, odkril resnično moralno in duhovno stanje sveta. Pokazal je, da so zamisli in teorije posvetnih mislecev pa brezobzirno pehanje za bogastvom in užitki povsem ničeve reči. Pojasnil je, da svet zaradi duševne in duhovne teme moralno tone vedno niže. Tako je svet zaradi nevednosti in otopelosti po lastni krivdi postal brezupno odtujen od Božjega življenja. Zagotovo se nam ne splača posnemati poganov!
19. Katera bistvena vprašanja moramo še raziskati?
19 Glede na to, da sta duševna in duhovna tema vzrok za odtujenost sveta od Boga Jehova, kako lahko odpravimo vso temo iz svojega uma in srca? Kaj naj storimo, da bi lahko živeli kot otroci luči in ostali v milosti pri Bogu? To bomo preiskali v naslednjem članku.
Ali lahko pojasniš
◻ Kaj je spodbudilo Pavla, da je zapisal strogi nasvet v Listu Efežanom 4:17-19?
◻ Zakaj je posvetno življenje ničevo in v temi?
◻ Kaj pomeni izraz ,odtujeni Božjemu življenju‘?
◻ Kakšne so posledice omračenega razuma in otopelega srca?
[Slike na strani 9]
Efez je bil na slabem glasu zaradi moralne sprevrženosti in malikovanja
1. rimski gladiator v Efezu
2. ruševine Artemidinega templja
3. gledališče v Efezu
4. efeška Artemida, boginja plodnosti
[Slika na strani 10]
Kakšno ostroumnost ima ponuditi posvetna elita?
Neron
[Vir slike]
Musei Capitolini, Rim