Vprašanja bralcev
V Listu Hebrejcem 11:26 (AC) se v zvezi z Mojzesom navaja »sramoto Kristusovo«. Ali to pomeni, da je Mojzes predstavljal Jezusa Kristusa?
Ko je apostol Pavel govoril o Mojzesovi veri, je zapisal, da »je [Mojzes] imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske: kajti gledal je na povračilo« (Hebrejcem 11:26, AC). Zdi se, da je Pavel opozoril na Mojzesa kot na »Kristusa« ali neke vrste maziljenca.
Priznava se, da je bil Mojzes v marsičem vzorec prihajajočega Mesija. Čeprav je bil tudi prerok, je napovedal prihod večjega preroka ,od sebe‘. Mnogi Judje so zaslutili, da je Jezus ta »prerok«; to pa so potrdili tudi njegovi sledilci. (5. Mojzesova 18:15-19; Janez 1:21; 5:46; 6:14; 7:40; Apostolska dela 3:22, 23; 7:37) Mojzes je bil tudi srednik postavine zaveze, vendar pa je Jezus dobil »odličnejšo službo« kot »srednik boljše zaveze«, veličastne nove zaveze (Hebrejcem 8:6; 9:15; 12:24; Galačanom 3:19; 1. Timoteju 2:5). Tako se lahko reče, da je Mojzes v nekaterih pogledih predstavljal prihajajočega Mesija.
Vendar je videti, da to ni osnovni pomen Pisma Hebrejcem 11:26. Nobenih namigov ne najdemo, da je Mojzes vedel za podrobnosti glede Mesija ali da bi se zavedal, da je zapustil Egipt v korist Mesija, kot tisti, ki ga je predstavljal.
Nekateri namigujejo, da imajo Pavlove besede iz Pisma Hebrejcem 11:26 podoben pomen kot njegova pripomba, da kristjani prestajajo »Kristusovo trpljenje« (2. Korinčanom 1:5). Maziljeni kristjani so vedeli, da je Jezus Kristus trpel in da če bodo sami ,trpeli z njim, bodo z njim tudi poveličani‘ v nebesih. Mojzes pa ni vedel, da bo Mesija ob svojem prihodu trpel, niti ni imel nebeškega upanja. (Rimljanom 8:17; Kološanom 1:24)
Obstaja zelo enostavno pojasnilo, kako je imel Mojzes »sramoto Kristusovo za večje bogastvo« (AC).
Ko je Pavel v Listu Hebrejcem 11:26 (AC) zapisal »Kristusovo«, je uporabil grško besedo kristoú, kar ustreza hebrejski besedi mašíah ali slovenski maziljenec. Tako mesija kot kristus pomeni maziljenec. Zato je Pavel zapisal, da je imel Mojzes ,sramoto maziljenca za večje bogastvo‘. Ali se lahko ima Mojzesa za »maziljenca«?
Da. V biblijskih časih so človeka potrdili za posebno službo s tem, da so mu na glavo izlili olje. »Samuel je vzel posodico z oljem [in] . . . ga [Savlu] izlil na glavo.« »Tedaj vzame Samuel rog z oljem in ga [Davida] pomazili sredi bratov njegovih. In duh Gospodov je prišel z močjo nad Davida.« (1. Samuelova 10:1; 16:13, AC; primerjaj 2. Mojzesova 30:25, 30; 3. Mojzesova 8:12; 2. Samuelova 22:51; Psalm 133:2.) Za preroka Elizeja in sirskega kralja Hazaela je rečeno, da sta bila »maziljena«, čeprav nimamo nobenih dokazov, da so jima izlili na glavo olje (1. kraljev 19:15, 16; Psalm 105:14, 15; Izaija 45:1). Tako je lahko postal posameznik »maziljenec« s tem, ko je bil izbran ali posebej pooblaščen.
V tem pomenu je bil Mojzes Božji maziljenec in nekateri biblijski prevodi ga v Pismu Hebrejcem 11:26 poimenujejo »Božji maziljenec« ali kar »maziljenec«. Mojzes je bil postavljen za Jehovovega predstavnika, ki naj bi izpeljal Izrael iz Egipta (2. Mojzesova 3:2-12, 15-17). Čeprav je odraščal sredi egiptovskega bogastva in slave, mu je več pomenilo to, za kar je bil postavljen. Nalogo je sprejel in izpolnil. Torej je lahko Pavel upravičeno zapisal, da je imel Mojzes »sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske« (AC).