Zvestovdano služi Jehovu
»[Jehova], z zvestovdanimi ravnaš zvestovdano.« (2. SAMUELOVA 22:26, NW)
1. Kako Jehova ravna s tistimi, ki so mu zvestovdani?
JEHOVU ne moremo povrniti za vse, kar dela za svoje ljudstvo (Psalm 116:12, AC). Kako čudovita so njegova duhovna in gmotna darila, njegovo razumevajoče usmiljenje! David, kralj starodavnega Izraela, je vedel, da Bog z zvestovdanimi ravna zvestovdano. To je odkril v pesmi, ki jo je napisal, »ko ga je Gospod rešil iz roke vseh njegovih sovražnikov in iz Savlove roke« (2. Samuelova 22:1).
2. Naštej nekaj misli iz Davidove pesmi, ki je zapisana v 22. poglavju Druge Samuelove knjige!
2 David na začetku pesmi (primerjaj 18. psalm) poje hvalo Jehovu kot ,Rešitelju‘, ki se je odzval na molitev (2. Samuelova 22:2-7). Bog je ukrepal iz svojega nebeškega templja in zvestovdanega služabnika rešil iz rok mogočnih sovražnikov (8.-19. vrstice). David je bil s tem nagrajen za moralno pokončnost, za vztrajanje na Jehovovih poteh (20.-27. vrstice). Zatem David našteje, kaj vse je naredil z močjo, ki mu jo je dal Bog (28.-43. vrstice). Nazadnje omeni, kako ga je Jehova rešil domačih nezadovoljnežev in tujih sovražnikov ter se zahvali Jehovu, »ki daje velike zmage svojemu kralju in svojemu maziljencu milost skazuje« (44.-51. vrstice). Jehova bo rešil tudi nas, če si bomo prizadevali za moralno pokončnost in se bomo oprli na njegovo moč.
Kaj pomeni ,biti zvestovdan‘
3. Kaj po Svetem pismu pomeni ,biti zvestovdan‘?
3 Davidova pesem rešitve nam tolažilno zagotavlja: »[Jehova,] z zvestovdanimi ravnaš zvestovdano.« (2. Samuelova 22:26, NW) Tu gre za hebrejski pridevnik hasíd, ki označuje nekoga, ki je zvestovdan ali srčno dober (Psalm 18:25, opomba v Reference Bible). Pojem hésed se navezuje na dobroto, ki se na kaj srčno naveže, dokler ne doseže vsega, kar se je v zvezi s tem namenila. Jehova je tako dobrotljiv s svojimi služabniki, enako pa velja tudi zanje. Ta pravična, sveta zvestovdanost se prevaja s »srčno dobroto« in »zvestovdano ljubeznijo« (1. Mojzesova 20:13, NW; 21:23, NW). V Grških spisih »zvestovdanost« obsega pojem svetosti in čaščenja, ki je izražen v samostalniku hosiótes in pridevniku hósios. Takšna zvestovdanost zajema zvestost in vdanost ter pomeni biti pobožen in skrbno izpolnjevati vse odgovornosti, ki jih imamo do Boga. Biti zvestovdan Jehovu pomeni, da smo tako zelo vdano navezani nanj, da to učinkuje kot močno vezivo.
4. Kako se kaže Jehovova zvestovdanost?
4 Jehova je v mnogočem zvestovdan. Ker zvestovdano ljubi svoje ljudstvo in ker je zvestovdan pravici in pravičnosti, proti hudobnim sodno ukrepa. (Razodetje 15:3, 4; 16:5). Ker se je zvestovdano držal zaveze z Abrahamom, ga je to navedlo, da je bil potrpežljiv z Izraelci (2. kraljev 13:23). Zvestovdani Bogu lahko računajo na njegovo pomoč vse do konca svojega zvestovdanega življenja in so lahko prepričani, da jih ne bo pozabil (Psalm 37:27, 28; 97:10). Jezusa je krepilo spoznanje, da Bog, ker mu je najbolj »zvestovdan«, njegove duše ne bo pustil v šeolu (Psalm 16:10, NW; Apostolska dela 2:25, 27, NW).
5. Kaj zahteva Jehova od svojih služabnikov, ker je sam zvestovdan in o čem moramo razmisliti?
5 Ker je Bog Jehova zvestovdan, zahteva, da so takšni tudi njegovi služabniki (Efežanom 4:24, NW). Tako mora na primer biti moški zvestovdan, da bi ustrezal zahtevam za postavljene skupščinske starešine (Titu 1:8, NW). Kaj spodbuja Jehovovo ljudstvo, da mu zvestovdano služi?
Cenimo naučeno
6. Kaj bi morali občutiti glede reči, ki smo se jih naučili iz Svetega pisma in kaj bi si morali glede tega spoznanja zapomniti?
6 Hvaležnost za vse, kar smo se naučili iz Svetega pisma, nas bi morala spodbuditi, da zvestovdano služimo Jehovu. Apostol Pavel je opomnil Timoteja: »Ostani pri tem, česar si se naučil in v veri sprejel, ker veš, od koga si se naučil. Že od detinstva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Jezusa Kristusa dati modrost, ki vodi v zveličanje.« (2. Timoteju 3:14, 15) Zapomnimo si, da takšno spoznanje prihaja od Boga po ,zvestem in preudarnem sužnju‘ (Matej 24:45-47, NW).
7. Kako bi morali starešine gledati na duhovno hrano, ki jo daje Bog po zvestem sužnju?
7 Posebno postavljeni starešine cenijo krepilno duhovno hrano, ki jo daje Bog po zvestem sužnju. Pred leti nekaj starešin tega ni cenilo. Nekdo je opazil, da so ti možje »kritizirali članke v Stražnem stolpu. Niso jih sprejeli kot . . . Božje sredstvo za posredovanje resnice. Tudi ostale so stalno skušali navesti na takšno razmišljanje.« Vendar zvestovdani starešine nikoli ne skušajo vplivati na druge, naj odklonijo duhovno hrano, ki jo daje Bog po zvestem sužnju.
8. Kaj pa, če ne cenimo dovolj kakšnih svetopisemskih misli, ki nam jih odkrije zvesti in preudarni suženj?
8 Kot Jehovove predane priče bi morali biti vsi zvestovdani njemu in njegovi organizaciji. Nikoli ne bi smeli niti pomisliti, da bi se odvrnili od Božje čudovite luči in bi krenili na pot odpadništva, ki lahko vodi v takojšnjo duhovno smrt in končno uničenje (Jeremija 17:13). Kaj pa če se težko sprijaznimo, oziroma ne cenimo dovolj kakšnih svetopisemskih misli, ki nam jih odkrije zvesti suženj? Potem ponižno priznajmo, kje smo spoznali resnico in v molitvi prosimo za modrost, da bi nas zadeva ne motila, dokler pač ne bo objavljeno povsem jasno razumevanje (Jakob 1:5-8).
Cenimo krščansko bratovščino
9. Kako Prvo Janezovo pismo 1:3-6 odkriva, da morajo kristjani obdržati tovarištvo oziroma občestvo?
9 Iskreno cenjenje tovarištva ali občestva, ki vlada med krščansko bratovščino, je nadaljnji motiv za zvestovdano služenje Jehovu. Pravzaprav z Bogom in Kristusom ne moremo biti v duhovno zdravih odnosih, če ne mislimo tako. Apostol Janez je rekel maziljenim kristjanom: »Kar smo videli in slišali, oznanjamo vam, da imate tudi vi deleštvo [občestvo, Jubilejna biblija] z nami; deleštvo naše pa je z Očetom in s Sinom njegovim Jezusom Kristusom. . . . Ako pravimo, da imamo deleštvo ž njim, pa živimo v temi, lažemo in ne delamo resnice.« (1. Janezov 1:3-6, AC) To načelo velja za vse kristjane, pa naj imajo nebeško ali zemeljsko upanje.
10. Kako je na Evodijo in Sintiho gledal Pavel, pa čeprav sta le s težavo reševali problem, ki se je pojavil med njima?
10 Potrebno se je truditi, da ohranimo to tovarištvo ali občestvo. Očitno je bilo krščanskima ženama Evodiji in Sintihi težko rešiti težavo, ki sta jo imeli. Pavel ju je opomnil, naj bosta »enih misli v Gospodu« (AC) in dodal: »Pa tudi tebe, zvesti sodelavec, prosim, da jima pomagaš, saj sta se z menoj trudili za evangelij, s Klemenom in drugimi mojimi sodelavci, katerih imena so v knjigi življenja.« (Filipljanom 4:2, 3) Ti boguvdani ženski sta se s Pavlom in ostalimi z ramo ob rami borili za »evangelij«, zato je bil prepričan, da sta med tistimi, »katerih imena so v knjigi življenja«.
11. Kaj se ne sme pozabiti, če se pojavijo težave z duhovnostjo zvestovdanega kristjana?
11 Kristjani se ne bi smeli prevzeti zaradi tega, ker imajo v Jehovovi organizaciji kakšno prednost ali ker so mu dozdaj zvestovdano služili. Če se pojavijo težave z njihovo duhovnostjo, bi bilo zelo neprijazno, če bi kar pozabili na njihova leta zvestega služenja Jehovu! Verjetno je bil »zvesti sodelavec« tudi zvestovdan brat, ki je rad pomagal drugim. Če si starešina, ali si kot »zvesti sodelavec« pripravljen sočutno pomagati? Tako kot Bog cenimo vse dobro, ki so nam ga izkazali soverniki in jim ljubeče pomagajmo nositi njihova bremena (Galačanom 6:2; Hebrejcem 6:10).
Nikamor drugam ne gremo
12. Kako je odgovoril Peter, ko je zaradi Jezusovih besed »precej . . . učencev odšlo«?
12 K zvestovdanemu služenju Jehovu v njegovi organizaciji nas spodbuja tudi dejstvo, da nikjer drugje ne moremo dobiti večnega življenja. Ko je zaradi Jezusovih besed »precej . . . učencev odšlo«, je ta vprašal apostole: »Ali hočete tudi vi oditi?« Peter je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.« (Janez 6:66-69)
13., 14. a) Zakaj Bog ni bil naklonjen judovstvu prvega stoletja? b) Kaj je dolgoletna Jehovova priča rekla za njegovo vidno organizacijo?
13 V judovstvu prvega stoletja našega štetja ni bilo ,besed večnega življenja‘. Njihov poglavitni greh je bil, da Jezusa niso sprejeli za Mesija. Niti ena veja judovstva se ni držala samo Hebrejskih spisov. Saduceji so zanikali obstoj angelov in niso verjeli v vstajenje. Farizeji se glede tega z njimi sicer niso strinjali, so pa zaradi svojih nesvetopisemskih izročil pregrešno razveljavljali Božjo besedo (Matej 15:1-11; Apostolska dela 23:6-9). Ta izročila so zasužnjila Jude, tako da so mnogi težko sprejeli Jezusa Kristusa (Kološanom 2:8). ,Vnema za očetna izročila‘ je Savla (Pavla) navedla, da je v svoji zaslepljenosti zlobno preganjal Kristusove sledilce (Galačanom 1:13, 14, 23).
14 Bog Jehova judovstu ni bil naklonjen, blagoslovil pa je organizacijo sledilcev njegovega Sina — »ljudstvo, vneto za dobra dela« (Titu 2:14). Za to organizacijo, ki še vedno obstaja, dolgoletna Jehovova priča pravi: »Če je bilo zame kaj najpomembnejše, je bilo to, da sem bil vedno tesno povezan z Jehovovo vidno organizacijo. Zgodaj so me izkušnje izučile, da se je nespametno zanašati na človeško pamet. Ko mi je to enkrat postalo jasno, sem bil odločen, da se bom držal zanesljive organizacije. Kje drugje bi lahko bil deležen Jehovove naklonjenosti in blagoslova?« Nikjer drugje ne moremo najti Božje milosti in večnega življenja.
15. Zakaj moramo sodelovati z Božjo vidno organizacijo ter s tistimi, ki imajo v njej odgovornosti?
15 Naše srce naj bi nas gnalo, da sodelujemo z Jehovovo organizacijo, kajti dobro vemo, da samo njo vodi njegov duh in samo ona seznanja ljudi z njegovim imenom in nameni. Seveda v njej prevzemajo odgovornosti nepopolni ljudje (Rimljanom 5:12). Ko sta Aron in Mirjam očitala Mojzesu napake, sta pozabila, da je Bog Mojzesu, in ne njima, zaupal odgovornosti, zato se je »Gospodova jeza . . . vnela zoper njiju« (4. Mojzesova 12:7-9). Danes zvestovdani kristjani sodelujejo s »tistimi, ki prevzemajo vodstvo« (NW), kajti to od njih Jehova zahteva (Hebrejcem 13:7, 17). Našo zvestovdanost dokazujemo tudi z rednim obiskovanjem krščanskih shodov in komentarji, ki druge spodbujajo »k ljubezni in dobrim delom« (Hebrejcem 10:24, 25).
Utrjujmo druge
16. Kako nas želja, da utrjujemo, krepimo druge, spodbuja, da zvestovdano služimo Jehovu?
16 Tudi želja, da utrjujemo druge, bi nas morala spodbujati, da zvestovdano služimo Jehovu. Pavel je zapisal: »Spoznanje samo napihuje, zida pa ljubezen.« (1. Korinčanom 8:1) Ker določeno spoznanje napihuje tistega, ki ga ima, je Pavel gotovo menil, da ljubezen »zida«, utrjuje tudi tiste, ki jo izkazujejo. V knjigi profesorjev Weissa in Englisha piše: »Človek, ki je zmožen ljubiti, je običajno tudi ljubljen. Če je blagohoten in pozoren na vseh področjih življenja, . . . to zelo ustvarjalno vpliva tako nanj kot na tistega, ki je deležen njegove naklonjenosti in pozornosti. Tako sta oba zadovoljna.« Z ljubeznijo utrjujemo in krepimo tako druge kot sebe. Na to namigujejo tudi Jezusove besede: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35)
17. Kako ljubezen »zida« oziroma utrjuje in česa nas bo ta lastnost varovala?
17 V Prvem pismu Korinčanom 8:1 je Pavel uporabil grško besedo agápe, ki označuje načelno ljubezen, ki utrjuje in ker je potrpežljiva ter prijazna, vse prenaša in v vsem potrpi, nikoli se ne izneveri. Kdor tako ljubi, nima kvarnih lastnosti, ni ponosen in ljubosumen (1. Korinčanom 13:4-8). Če tako ljubimo, ne bomo nergali nad bratovščino, ki je ravno tako nepopolna kot smo mi. Ta ljubezen nas bo varovala tudi pred tem, da bi postali podobni ,brezbožnežem, ki so se prikradli‘ med prave kristjane prvega stoletja. Ti možje so ,zametovali gospostva in sramotili veličastva‘. Očitno so obrekovali posamezne maziljene krščanske nadzornike, ki jim je bilo podeljeno veličastje (Juda 3, 4, 8). Nikoli ne dopustimo, da bi našo zvestovdanost Jehovu omajale takšne in podobne skušnjave.
Uprimo se Hudiču!
18. Kaj hoče Satan prizadejati Jehovovemu ljudstvu in zakaj tega ne more?
18 Spoznanje, da hoče Satan razdreti enotnost, ki vlada med Božjim ljudstvom, nas bi moralo utrditi v odločitvi, da zvestovdano služimo Jehovu. Satan želi odstraniti vse Božje ljudstvo in Hudičevi zemeljski služabniki včasih ubijajo prave častilce. Vendar pa Bog ne bo dovolil Satanu, da bi jih iztrebil. Jezus je umrl, »da bi s smrtjo onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je hudiča« (Hebrejcem 2:14). Satanovo delovanje je še posebej omejeno po njegovem izgonu iz nebes, potem ko je 1914. leta zakraljeval Kristus. Jezus pa bo v času, ki ga je določil Jehova, uničil Satana in njegovo organizacijo.
19. a) Kako je pred leti ta revija svarila glede Satanovih naprezanj? b) Na kaj bi morali še posebej paziti, ko sodelujemo s soverniki, da ne bi padli v Satanovo zanko?
19 Ta revija je nekoč svarila: »Satan Hudič lahko med Božjim ljudstvom povzroči nered, lahko jih navede, da se medseboj prepirajo in bojujejo, da so sebični, kar lahko privede do zmanjšanja ljubezni do sovernikov. Tako jih Satan golta.« (The Watch Tower od 1. maja 1921, str. 134) Ne dovolimo Hudiču, da bi uničil našo enotnost, morda s tem, da nas navede, da bi obrekovali in se prepirali (3. Mojzesova 19:16). Naj nas Satan nikoli ne prekani, da bi škodili tistim, ki zvestovdano služijo Jehovu, ali da bi jim otežili življenje (primerjaj 2. Korinčanom 2:10, 11). Raje se ravnajmo po Petrovem nasvetu: »Trezni bodite in čujte! Vaš sovražnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, ker ste trdni v veri.« (1. Petrovo 5:8, 9) Če se bomo Satanu odločno uprli, bomo lahko ohranili blagoslovljeno enotnost Jehovovega ljudstva (Psalm 133:1-3).
V molitvi se oprimo na Boga
20., 21. Kako je opiranje na Jehova v molitvi povezano z zvestovdanim služenjem?
20 Če se bomo v molitvi oprli na Boga, nam bo to pomagalo vztrajati v zvestovdanem služenju Jehovu. Ko vidimo, da odgovarja na naše molitve, se še bolj navežemo nanj. Apostol Pavel je spodbujal bratovščino, naj se v molitvi opre na Boga Jehova: »Vsekakor hočem, naj možje v vsakem kraju molijo in vzdigujejo čiste roke brez jeze in prepirljivosti.« (1. Timoteju 2:8) Kako pomembno je, da se starešine v molitvi oprejo na Boga! Takšen dokaz zvestovdanosti Jehovu, ko se sestanejo, da bi obravnavali skupščinske zadeve, jih bo obvaroval neskončnega razpravljanja in morebitnih izbruhov jeze.
21 V molitvi se oprimo na Boga Jehova, da nam bo pomagal opravljati svojo službo. Človek, ki je desetletja zvestovdano služil Jehovu, je rekel: »Če voljno sprejmemo vsako nalogo, ki jo dobimo v Božji svetovni organizaciji in jo zvesto izpolnimo, se Bog odobravajoče veseli našega iskrenega truda. Celo če je videti, da je naša naloga manjvredno delo, se pogosto izkaže, da če je ne bi zvesto izpolnili, se ne bi moglo opraviti mnogo drugega pomembnega dela. Če smo ponižni in želimo odkrito oslaviti Jehovovo in ne svoje ime, potem smo lahko prepričani, da bomo vedno ,stanovitni, neomahljivi, . . . uspešni v Jehovovem delu‘ (1. Korinčanom 15:58).«
22. Kako naj bi mnogi Jehovovi blagoslovi vplivali na našo zvestovdanost?
22 Neglede na to, kaj delamo v Jehovovi službi, mu ne moremo povrniti, kar je naredil za nas. Kako varni smo v Božji organizaciji; v družbi njegovih prijateljev (Jakob 2:23)! Jehova nas je blagoslovil z enotnostjo, ki raste iz bratovske ljubezni. Ta je tako globoko ukoreninjena, da je niti sam Satan ne more izkoreniniti. Zato se močno oprimimo našega zvestovdanega nebeškega Očeta in delajmo skupaj kot njegovo ljudstvo. Zdaj in vso večnost zvestovdano služimo Jehovu!
Kako bi odgovoril?
◻ Kaj pomeni ,biti zvestovdan‘?
◻ Naštej stvari, ki nas spodbujajo k zvestovdanemu služenju Jehovu!
◻ Zakaj se moramo upreti Hudiču?
◻ Kako nam lahko molitev pomaga, da smo Jehovovi zvestovdani služabniki?
[Slika na strani 23]
Jehovovi zvestovdani služabniki ne dovolijo Hudiču, levu podobnemu nasprotniku, da bi razdrl njihovo enotnost