Ali je zakon edina pot do sreče
»Naj se omoži, s komer hoče, da se le v Gospodu. Bolj srečna pa bo, če bo ostala takó.« (1. KORINČANOM 7:39, 40)
1. Kako Sveto pismo opisuje Jehova in kaj je on napravil za svoja stvarjenja?
JEHOVA je »srečni Bog« (1. Timoteju 1:11, NW). Radodarno je poskrbel za »vsak dober dar in vsako popolno darilo« ter vsem svojim stvarjenjem, ljudem in duhovnim bitjem, dal točno tisto, kar potrebujejo, da bi mu srečni služili (Jakob 1:17). Ptičja pesem, razposajen psiček, igriv delfin — vse to priča, da je Jehova ustvaril živali, da bi uživale življenje v svojem okolju. Psalmist se je takole pesniško izrazil: »Nasičujejo se Gospodova drevesa, libanonske cedre, ki jih je vsadil.« (Psalm 104:16)
2. a) Kaj kaže, da je Jezusa osrečevalo spolnjevanje Očetove volje? b) Zaradi česa so lahko bili srečni Jezusovi učenci?
2 Jezus Kristus ,natančno odseva Jehovovo bistvo‘ (Hebrejcem 1:3). Zato ni presenetljivo, da bi ga morali imenovati »blaženi in edini vladar« (1. Timoteju 6:15). Pokazal je sijajen zgled, kako lahko spolnjevanje Jehovove volje veliko bolj zadovolji kot hrana in prinaša neponarejeno veselje. Pokazal je tudi, da je zadovoljstvo ravnati v Božjem strahu, z globokim spoštovanjem in iskrenim strahom, da mu ne bi ugajali (Psalm 40:8; Izaija 11:3; Janez 4:34). Ko se je 70 Jezusovih učencev ,veselih‘ vrnilo z oznanjevanja Kraljestva, se je tudi sam Jezus »razveselil v Svetem Duhu«. Ko se je za to v molitvi zahvalil svojemu Očetu, je rekel učencem: »Srečne oči, ki vidijo, kar gledate vi. Povem vam namreč: veliko prerokov in kraljev si je želelo videti, kar gledate vi, pa niso videli, in slišati, kar poslušate vi, pa niso slišali.« (Luka 10:17-24)
Razlogi za srečo
3. Naštej nekaj razlogov za srečo.
3 Ali ne bi naše oči morale biti srečne, ker gledamo stvari, ki spolnjujejo Jehovovo besedo in namere v tem času konca? Ali ne bi morali biti presrečni, ker razumemo prerokbe, ki jih niso mogli doumeti niti tako verni preroki in kralji, kot so bili Izaija, Danijel in David? Ali nas ne veseli, da smemo pod srečnim Vladarjem, Jezusom Kristusom, služiti srečnemu Bogu Jehovu? Seveda!
4., 5. a) Česa se moramo izogibati, da bi v Jehovovi službi ostali srečni? b) Kaj prispeva k sreči in katero vprašanje se pojavlja?
4 Če želimo v Jehovovi službi ostati srečni, ne smemo privzeti posvetnih zamisli glede pogojev za srečo. Te zlahka zameglijo naše razmišljanje, ker se vrtijo okrog gmotnega bogastva, razkošnega življenja in podobnega. Vsaka »sreča«, ki temelji na takšnih stvareh, bo kratka, saj ta svet mineva (1. Janezovo 2:15-17).
5 Večina Jehovovih predanih služabnikov ve, da doseganje posvetnih ciljev ne prinaša sreče. Samo naš nebeški Oče skrbi za duhovne in gmotne stvari, ki prispevajo k pristni sreči njegovih služabnikov. Kako hvaležni smo za duhovno hrano, ki nam jo daje po ,zvestem in razumnem sužnju‘ (Matej 24:45-47, NW)! Hvaležni smo mu tudi za dobesedno hrano, ki jo dobivamo iz Božje ljubeče roke. Tu je še eno čudovito darilo: zakon in veselje družinskega življenja. Ni čudno, da je Noema svojima ovdovelima snahama iskreno zaželela tole: »Naj vama dá Gospod [darilo, NW], da najdeta zopet dom, vsaka v hiši svojega moža.« (Ruta 1:9) Zakon torej lahko prinese veliko sreče. Ali pa je zakon edina pot do srečnega življenja? Še posebej resno morajo to preiskati mlajši.
6. Kako Geneza opredeli prvotni namen zakonske skupnosti?
6 Biblija o izvoru zakona piše: »In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, moža in ženo ju je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: ,Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo.‘ « (1. Mojzesova 1:27, 28) Jehova je tako ustanovil zakon in pri tem uporabil Adama, da spočne nadaljnja človeška stvarjenja in s tem razširi človeški rod. Biblija pa o zakonu pove še veliko več.
»Le v Gospodu«
7. Katero omejitev glede zakona si je zvesti patriarh zelo prizadeval spolniti?
7 Ker je Ustanovitelj zakona Bog Jehova, od njega pričakujemo merila za zakon, ki bi njegove služabnike osrečila. V času patriarhov so zelo nasprotovali porokam s tistimi, ki niso častili Jehova. Abraham je zaprisegel svojega služabnika Eliezerja, naj njegovemu sinu Izaku ne vzame žene izmed Kanaank. Eliezer se je odpravil na dolgo pot in tankovestno sledil Abrahamovim navodilom, da bi našel ,ženo, ki jo je Gospod določil sinu njegovega gospoda‘ (1. Mojzesova 24:3, 44). Tako se je Izak poročil z Rebeko. Njun sin Ezav si je izbral ženi med poganskimi Hetejkami in ti »sta Izaku in Rebeki žalili srce« (1. Mojzesova 26:34, 35; 27:46; 28:1, 8).
8. Katero omejitev glede zakona je nalagala postavina zaveza in zakaj?
8 Pod postavino zavezo je bilo sklepanje zakonov s Kanaanci in Kanaankami prepovedano. Jehova je poučil svoje ljudstvo: »Tudi ne stopaj v svaštvo z njimi: svoje hčere ne dajaj njegovemu sinu in njegove hčere ne jemlji za svojega sina! Kajti izneverili bi mi tvojega sina, da bi služili drugim bogovom; srd Gospodov pa bi se vnel zoper vas in bi vas hitro uničil.« (5. Mojzesova 7:3, 4)
9. Kaj Biblija svetuje kristjanom glede zakona?
9 Ne preseneča, da veljajo v krščanski skupščini enake omejitve glede poroke s tistimi, ki ne častijo Jehova. Apostol Pavel je opomnil sovernike: »Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki! Kaj imata namreč skupnega pravičnost in krivičnost? Kakšno zvezo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliárjem? Kaj imata skupnega vernik in nevernik?« (2. Korinčanom 6:14, 15) Ta nasvet lahko uporabimo za različne stvari, zagotovo je primeren tudi za zakon. Pavel je jasno svetoval vsem predanim Jehovovim služabnikom, da bi morali razmišljati o poroki le z nekom, ki »je v skupnosti z Gospodom« (1. Korinčanom 7:39, opomba v Reference Bible).
Tisti, ki se ne morejo poročiti »v Gospodu«
10. Kaj počno mnogi neporočeni kristjani in katera vprašanja se pojavljajo?
10 Mnogi samski kristjani so se odločili, da bodo tako kot Jezus gojili dar samskega stanu. Drugi zvesti kristjani, ker zaenkrat ne morejo najti bogaboječega tovariša in se poročiti »v Gospodu«, raje zaupajo Jehovu in ostajajo sami, kot da bi se poročili z nevernikom. Božji duh razvija v njih veselje, mir, vero in obvladanje, da je lahko njihov samski stan časten (Galačanom 5:22, 23). V tem preskusu predanosti Bogu so uspešne mnoge sestre, ki jih zelo cenimo. V več državah številčno prekašajo brate in zato opravljajo levji delež oznanjevanja. Zares, »Gospod izreka besedo, znanilk veselja je velika množica« (Psalm 68:12, v NW 68:11). Veliko neporočenih Božjih služabnikov obeh spolov je neoporečnih, ker ,zaupajo v Jehova z vsem svojim srcem in on ravna njihove steze‘ (Pregovori 3:5, 6). Ali pa so tisti, ki se zaenkrat ne morejo poročiti »v Gospodu«, nujno nesrečni?
11. V kaj so lahko prepričani kristjani, ki ostanejo samski zaradi upoštevanja biblijskih načel?
11 Zapomnimo si, da smo priče srečnega Boga Jehova in da služimo pod srečnim Vladarjem, Jezusom Kristusom. Ali je logično sklepati, da nas bosta Bog in Kristus pustila nesrečne, če nas je spoštovanje jasnih biblijskih omejitev navedlo, da smo ostali samski, ker ne moremo najti zakonca »v Gospodu«? Seveda ne. Zagotovo smo lahko kristjani srečni, četudi smo samski. Jehova nas lahko zares osreči, poročene in samske.
Ključ do prave sreče
12. Kaj nam o zakonu kaže primer neubogljivih angelov?
12 Zakon ni edina pot do sreče za vse Božje služabnike. Za primer vzemimo angele. Pred potopom so nekateri angeli gojili za duhovna stvarjenja nenaravne želje, postali so nezadovoljni, ker se niso mogli oženiti, in si nadeli snovna telesa, da bi si lahko jemali ženske za žene. Ker so ti angeli »zapustili svoje bivališče«, jih Bog »hrani večno vklenjene v temi za sodbo vélikega dne« (Juda 6; 1. Mojzesova 6:1, 2). Očitno Bog angelom ni namenil zakona. Tako zanje zakon preprosto ne more biti pot do sreče.
13. Zakaj so sveti angeli srečni in kaj to kaže vsem Božjim služabnikom?
13 Kljub temu so zvesti angeli srečni. Ko je Jehova položil zemljine temelje, »so se hkrati radovale jutranje zvezde in vzklikali vsi [angelski] sinovi božji« (Job 38:7). Zakaj so sveti angeli srečni? Ker so stalno ob Bogu Jehovu, ,poslušajo njegovo besedo‘ in jo spolnjujejo. Veseli jih ,delati njemu pogodu‘ (Psalm 103:20, 21, opomba v Reference Bible). Da, svete angele osrečuje služenje Jehovu. To je ključ do prave sreče tudi za ljudi. Poročeni maziljeni kristjani, ki zdaj srečno služijo Bogu, se po vstajenju v nebeško življenje ne bodo poročili, vseeno pa bodo srečna duhovna stvarjenja, ki bodo spolnjevala božansko voljo. Vsi Jehovovi zvesti služabniki, poročeni ali samski, so torej lahko srečni, ker zvesto služijo Stvarniku, to pa je pravi temelj za srečo.
»Boljše kot sinovi in hčere«
14. Kaj je bilo preroško obljubljeno skopljencem v starodavnem Izraelu in zakaj je to morda videti nenavadno?
14 Četudi se zvest kristjan nikoli ne poroči, mu Bog lahko zagotovi srečo. Vse take spodbujajo preroške besede, namenjene skopljencem v starodavnem Izraelu: »Zakaj tako govori Gospod: Skopljencem, ki spoštujejo moje sobote in izbirajo to, kar mi je všeč, in se drže moje zaveze: njim dam v svoji hiši in sredi svojih zidov prostor in ime, ki je boljše kot sinovi in hčere; večno ime jim dam, ki ne bo iztrebljeno.« (Izaija 56:4, 5) Morda bi pomislili, da so tem obljubljene žene in otroci, da bi se nadaljevalo njihovo ime, vendar obljuba omenja nekaj, kar »je boljše kot sinovi in hčere«: večno ime v Jehovovi hiši.
15. Kaj lahko rečemo o spolnitvi Izaija 56:4, 5?
15 Če so ti skopljenci preroška podoba ,Božjega Izraela‘, so podoba maziljencev, ki dobijo večno mesto v Jehovovi duhovni hiši ali templju (Galačanom 6:16). Ta prerokba se bo nedvomno dobesedno spolnila, ko bodo obujeni bogaboječi skopljenci iz starodavnega Izraela. Če bodo sprejeli Kristusovo odkupno žrtev in delali Jehovu pogodu, bodo v Božjem novem svetu dobili »večno ime«. To velja tudi za tiste izmed ,drugih ovc‘, ki so se v tem času konca odrekli zakonu in starševstvu, da bi se lahko bolj posvetili Jehovovi službi (Janez 10:16). Nekateri od njih morda umrejo neporočeni in brez otrok. Toda če so zvesti, bodo ob vstajenju dobili nekaj ,boljšega kot sinove in hčere‘: »ime« v novi stvarnosti, »ki ne bo iztrebljeno«.
Zakon ni edina pot do sreče
16. Zakaj lahko rečemo, da zakon ne osrečuje vedno?
16 Nekateri menijo, da je sreča neločljivo povezana z zakonom. Kljub temu moramo priznati, da niti med Jehovovimi služabniki danes zakon ne osrečuje vedno. Resda reši nekatere težave, povzroči pa druge, s katerimi se je morda še težje spopadati. Pavel je rekel, da zakon prinaša »telesne nadloge« (1. Korinčanom 7:28, AC). Poročen človek je včasih ,zaskrbljen‘ in »razdeljen«. Pogosto mu je težko ,stanovitno služiti Gospodu brez ovire‘ (AC). (1. Korinčanom 7:33-35)
17., 18. a) Kaj so povedali nekateri potujoči nadzorniki? b) Kaj je svetoval Pavel in zakaj je koristno poslušati njegov nasvet?
17 Oboje, zakon in samski stan, je Božje darilo (Ruta 1:9; Matej 19:10-12). Če hočeš biti v zakonu ali v samskem stanu uspešen, moraš o tem razmišljati v molitvi. Potujoči nadzorniki večkrat povejo, da se nekatere Priče poročijo prezgodaj in pogosto postanejo starši, preden so sposobni prevzeti starševske odgovornosti. Drugi pari obvladujejo težave, vendar jih zakon ne osrečuje. Angleški dramatik William Congreve je napisal, da kdor se hitro poroči, »se dolgo kesa«.
18 Okrajni nadzorniki poročajo tudi o tem, da nekateri mladi bratje ne želijo služiti v betelu ali se prijaviti za šolo za usposabljanje služabnikov, ker bi v tem primeru morali nekaj časa ostati samski. Toda Pavel je svetoval, naj se ne poročimo, preden ne mine »cvet mladosti«, to pomeni, naj počakamo, da se začetni spolni nagon umiri (1. Korinčanom 7:36-38, NW). V samskih letih si lahko naberemo dragocene izkušnje in pronicljivost, ki nam bodo pomagale, da bomo lažje izbrali zakonskega tovariša ali se po skrbnem premisleku odločili za samski stan.
19. Kako naj bi gledali na zadevo, če nimamo resnične potrebe po zakonu?
19 Nekateri smo že preživeli cvet mladosti in s tem močno željo po spolnosti. Morda včasih pomislimo na blagoslove zakona, vendar imamo dejansko dar samskega stanu. Morda Jehova vidi, da mu uspešno služimo v samskem stanu in nimamo stvarne potrebe za zakonom, ki bi nas morda zadržal pred nekaterimi prednostmi v Jehovovi službi. Če zakon ni naša potreba in nismo blagoslovljeni z zakoncem, ima Bog za nas morda kaj drugega. Zato mu verjemimo, da nam bo priskrbel tisto, kar potrebujemo. Največja sreča je, da se ponižno podredimo Božjemu namenu, kakršnega ima z nami; tako so se judovski bratje »pomirili in slavili Boga«, ko so ugotovili, da je Bog tudi poganom dal možnost kesanja in življenja (Apostolska dela 11:1-18).
20. a) Kaj se glede samskega stanu svetuje mladim kristjanom? b) Katera osnovna resnica velja za srečo?
20 Zakon je lahko torej ključ do sreče, s seboj pa prinese tudi težave. Eno je gotovo: Zakon ni edina pot do sreče. Glede na vse to bo, še posebej za mlade kristjane, pametno, da poskusijo biti več let sami. Ta leta lahko dobro izkoristijo za službo Jehovu in duhovni napredek. Za vse tiste, ki so brez pridržkov predani Bogu, ne glede na starost ali stopnjo duhovnega napredka, velja tale temeljna ugotovitev: Prava sreča je v zvestem služenju Jehovu.
Kako bi odgovoril?
◻ Zakaj so Jehovovi služabniki srečni?
◻ Zakaj ni zakon ključ do največje sreče?
◻ Kaj Jehova vedno zahteva glede izbire zakonskega tovariša od svojega ljudstva?
◻ Zakaj je logično sklepati, da so kristjani, ki ostanejo samski, lahko srečni?
◻ Kaj moramo priznati glede zakona in sreče?