Domačini in tujci, bog vas vabi!

»Iz enega je ustvaril ves človeški rod, da bi napolnil obličje zemlje.« (APOSTOLSKA DELA 17:26)

1. S kakšnim predsodkom danes marsikje sprejemajo ljudi iz tujih kultur?

POROČILA v tisku kažejo, da so v mnogih državah vse bolj zaskrbljeni zaradi tujcev, priseljencev in beguncev. Milijoni se v obupu izseljujejo iz nekaterih predelov Azije, Afrike, Evrope in obeh Amerik. Bežijo pred uničujočo revščino, državljansko vojno ali preganjanjem. Ali pa so povsod dobrodošli? V reviji Time je pisalo: »Ko se je Evropa pričela etnično spreminjati, so nekatere države odkrile, da niso tako strpne do tujih kultur, kot so morda prej mislile.« O 18 milijonih »nezaželjenih« beguncev je Time zapisal: »Za stabilne narode so izziv, ki ne bo izginil.«

2., 3. a) Kaj osvežilnega zagotavlja Biblija glede sprejemanja? b) Zakaj nam lahko koristi, če preiščemo, kaj o Božjem ravnanju z ljudstvi pove Sveto pismo?

² Naj dogodki tečejo tako ali drugače, Biblija kaže, da Bog pozdravlja ljudi vseh narodov — vseeno, ali so rojeni domačini, priseljenci ali pribežniki (Apostolska dela 10:34, 35). »Kako lahko trdite to?« bo kdo vprašal. Ali ni Bog za svoje ljudstvo izbral samo starodavnih Izraelcev?

³ Pa poglejmo, kako je Bog ravnal s starodavnimi ljudstvi. Pregledamo lahko tudi nekatere prerokbe, ki so v zvezi s prednostmi, ki jih imajo danes pravi častilci. Pregledovanje teh prerokb nam bo pomagalo, da bomo stvar bolje razumeli, to pa nas bo opogumilo. To tudi kaže, kako bo Bog morda ravnal s posamezniki »iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov« po veliki stiski (Razodetje 7:9, 14-17).

,Blagoslovljeni bodo vsi narodi‘

4. Kako se je pojavil problem narodnosti, toda kaj je napravil Bog?

⁴ Po potopu je na vsem svetu živela le Noetova družina in vsi so bili pravi častilci. Toda te enotnosti je bilo kmalu konec. Nekateri se niso menili za Božjo voljo in so pričeli zidati stolp. Zaradi tega se je človeštvo razdelilo v jezikovne skupine, ki so se razkropile v ljudstva in narode (1. Mojzesova 11:1-9). Pravo čaščenje pa so vseeno nadaljevali Abrahamovi predniki. Bog je blagoslovil zvestega Abrahama in obljubil, da bo njegovo potomstvo postalo velik narod (1. Mojzesova 12:1-3). Ta narod je bil starodavni Izrael.

5. Zakaj nas lahko opogumi Božje ravnanje z Abrahamom?

⁵ Jehova pa zaradi tega Neizraelcev še ni izključil iz svojega namena za vse človeštvo. To jasno vidimo iz Božje obljube Abrahamu: »In blagoslovljeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi na zemlji zato, ker si slušal moj glas.« (1. Mojzesova 22:18) Vseeno se je Bog stoletja posebno ukvarjal z Izraelci — dal jim je narodni postavin zakonik, priskrbel jim je duhovnike, ki so darovali žrtve v njegovem templju, in Obljubljeno deželo za prebivanje.

6. Kako bi Božje priprave za Izraelce koristile vsem?

⁶ Postava, ki jo je Bog dal Izraelcem, je koristila ljudem iz vseh narodov, ker je odkrila človeško grešnost in pokazala potrebo za popolno žrtvijo, ki bi za vedno odkupila človeški greh (Galačanom 3:19; Hebrejcem 7:26-28; 9:9; 10:1-12). Kaj pa je zagotavljalo, da bo Abrahamovo Seme — po katerem bodo blagoslovljeni vsi narodi — prišlo in spolnilo pričakovanja? Izraelska postava je pomagala tudi na tem področju. Prepovedala je poroke s Kanaanci, ljudstvom, znanim po nemoralnih navadah in obredih, na primer, sežiganju živih otrok (3. Mojzesova 18:6-24; 20:2, 3; 5. Mojzesova 12:29-31; 18:9-12). Bog je odredil, da morajo biti Kanaanci skupaj s svojimi običaji odstranjeni. To je dolgoročno koristilo vsem, tudi doseljencem, saj je ohranjalo Semenov rod nesprijen (3. Mojzesova 18:24-28; 5. Mojzesova 7:1-5; 9:5; 20:15-18).

7. Kateri zgodnji dogodek nam kaže, da Bog rad sprejema inozemce?

⁷ Bog je bil celo takrat, ko je bila v veljavi postava in je imel Izraelce za poseben narod, usmiljen z Neizraelci. To svojo pripravljenost je pokazal, ko so Izraelci odšli iz egiptovskega suženjstva v svojo deželo. »Vzdignilo se je z njimi tudi brez števila veliko namešaniga ljudstva.« (2. Mojzesova 12:38, Wolfova Biblija) Profesor C. F. Keil jih je imenoval »roj tujcev . . . druščina, množica ljudi različnih narodnosti«. (3. Mojzesova 24:10; 4. Mojzesova 11:4) Verjetno so mnogi med njimi bili Egipčani, ki so sprejeli pravega Boga.

Dobrodošli tujci

8. Kako so si Gibeonci našli prostor med Božjim ljudstvom?

⁸ Ko so Izraelci spolnjevali Božjo zapoved, naj iz Obljubljene dežele odstranijo sprijene narode, so zaščitili eno skupino tujcev, namreč Gibeonce, ki so živeli severno od Jeruzalema. Ti so k Jozuetu poslali preoblečene sle, ki so prosili in dosegli mir. Ko so odkrili njihovo prevaro, je Jozue zapovedal, naj bodo Gibeonci ,drvarji in vodarji za občino in za oltar Gospodov‘ (Jozue 9:3-27). Tudi danes mnogi priseljenci sprejemajo nizka dela, da bi postali del novega naroda.

9. Kako je primer Rahabe in njene družine, kar zadeva tujce v Izraelu, ohrabrilen?

⁹ Morda te bo opogumilo spoznanje, da za Boga niso bile dobrodošle le skupine tujcev, temveč tudi posamezniki. Nekateri narodi danes sprejemajo le tiste priseljence, ki imajo visok socialni položaj, investicijski kapital ali visoko izobrazbo. Jehova pa ni tak, to lahko spoznamo iz primera, ki se je zgodil tik pred tistim z Gibeonci. Šlo je za Kanaanko, ki je bila vse prej ko visokega socialnega položaja. Biblija jo imenuje »nečistnica Rahab« (AC). Ker je verovala v pravega Boga, je bila skupaj z domačimi rešena, ko je padla Jeriha. Čeprav je bila Rahaba tujka, so jo Izraelci sprejeli. Bila je tako zgledno verna, da jo je vredno posnemati (Hebrejcem 11:30, 31, 39, 40; Jozue 2:1-21; 6:1-25). Postala je celo Mesijeva prednica (Matej 1:5, 16).

10. Od česa je bilo odvisno sprejetje tujcev v Izraelu?

¹⁰ Neizraelci so bili v Obljubljeno deželo sprejeti glede na to, koliko so se trudili, da bi ugajali pravemu Bogu. Izraelcem je bilo zapovedano, naj se s tistimi, ki ne služijo Jehovu, ne družijo, še posebej v verskem pogledu ne (Jozue 23:6, 7, 12, 13; 1. kraljev 11:1-8; Pregovori 6:23-28). Toda mnogi neizraelski prišleki so ubogali temeljne zakone. Drugi so postali celo obrezani proseliti in Jehova jih je sprejel za priznane člane svoje skupnosti. (3. Mojzesova 20:2; 24:22; 4. Mojzesova 15:14-16; Apostolska dela 8:27)a

11., 12. a) Kako so Izraelci morali gledati na tuje častilce? b) Zakaj bi morali še bolje posnemati Jehovov zgled?

¹¹ Bog je zapovedal Izraelcem, naj posnemajo njegovo stališče do tujih častilcev: »Če biva tujec pri vas v deželi, ga ne zatirajte! Tujec, ki biva med vami, vam bodi kakor rojak iz vaše sredine! Ljubi ga kakor sam sebe! Kajti tujci ste bili v egiptovski deželi.« (3. Mojzesova 19:33, 34; 5. Mojzesova 1:16; 10:12-19) To je poučno tudi za nas, čeprav nismo pod postavo. Lahko je podleči predsodkom in sovraštvu do druge rase, naroda ali kulture. Zato je dobro, če se vprašamo: ,Ali sem se znebil takšnih predsodkov in posnemam Jehova?‘

¹² Izraelci so imeli viden dokaz Božje dobrodošlice. Kralj Salomon je molil: »A tudi za tujca, ki ni izmed tvojega ljudstva Izraela, ampak bo prišel iz daljne dežele zaradi tvojega imena . . . ko bo torej prišel in molil v tej hiši, ga ti poslušaj v nebesih . . . da bodo vsi narodi na zemlji spoznali tvoje ime, te častili.« (1. kraljev 8:41-43; 2. kroniška 6:32, 33)

13. Zakaj je Bog spremenil svoje ravnanje z Izraelci?

¹³ Ko je Jehova še vedno imel Izraelce za svoj narod in s tem ščitil rod do mesija, je napovedal pomembne spremembe. Ko so se Izraelci strinjali, da bodo v postavini zavezi, je zagotovil, da bodo »kraljestvo duhovnikov in svet narod« (2. Mojzesova 19:5, 6). Toda Izraelci so stoletja bili nezvesti. Jehova je zato napovedal, da bo sklenil novo zavezo, v kateri bodo ,Izraelovi hiši‘ odpuščene zablode in grehi (Jeremija 31:33, 34). Ta nova zaveza je čakala mesija, čigar žrtev bi mnoge zares očistila greha (Izaija 53:5-7, 10-12).

Izraelci v nebesih

14. Kateri novi »Izrael« je Jehova sprejel in kako?

¹⁴ Krščanski grški spisi nam pomagajo razumeti, kako se je vse to spolnilo. Jezus je bil mesija, čigar smrt je spolnila postavo in položila temelj za popolno odpuščanje grehov. Ta priprava ni koristila samo Judom mesene obreze. Ne, apostol Pavel je namreč napisal, da v je novi zavezi »Jud tisti, ki je to v srcu, in obreza je obreza srca, po duhu in ne po črki« (Rimljanom 2:28, 29; 7:6). Tistim, ki verujejo v Jezusovo žrtev, Bog odpusti grehe in jih prizna za ,Jude po duhu‘ — ti sestavljajo duhovni narod ,Božji Izrael‘ (Galačanom 6:16).

15. Zakaj ni pomembno, katere narodnosti je nekdo, da bi lahko bil duhovni Izraelec?

¹⁵ Da, sprejem v duhovni Izrael ni odvisen od narodnostne ali etnične pripadnosti. Nekateri so bili, kot Jezusovi apostoli, Judje. Drugi, na primer rimski častnik Kornelij, so bili neobrezani pogani (Apostolska dela 10:34, 35, 44-48). Pavel je o duhovnih Izraelcih prav napisal: »Ni več Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne sužnja ne svobodnega.« (Kološanom 3:11) Tisti, ki so maziljeni z Božjim duhom, postanejo »izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, določeno za božjo last« (1. Petrovo 2:9; primerjaj 2. Mojzesovo 19:5, 6).

16., 17. a) Kakšno vlogo imajo duhovni Izraelci v Božjem namenu? b) Zakaj je prav premisliti tudi o tistih, ki niso del Božjega Izraela?

¹⁶ Kakšno prihodnost je Bog namenil duhovnim Izraelcem? Jezus je odgovoril: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá kraljestvo.« (Luka 12:32) Maziljenci, katerih ,domovina je v nebesih‘, bodo sodediči Jagnjetove kraljestvene oblasti (Filipljanom 3:20; Janez 14:2, 3; Razodetje 5:9, 10). Biblija kaže, da so ti ,zaznamovani iz Izraelovih sinov‘ in »odkupljeni izmed ljudi kot prvenci za Boga in za Jagnje«. Sto štiriinštirideset tisoč jih je. Ko Janez pove, da je to število zapečateno, predstavi drugo skupino — ,veliko množico, ki je nihče ne bi bil mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov‘. (Razodetje 7:4, 9; 14:1-4)

¹⁷ Morda bo kdo vprašal: ,Kaj pa milijoni, ki niso del duhovnega Izraela, na primer velika množica, ki bo preživela veliko stisko? Kakšno vlogo imajo danes v primerjavi z majhnim preostankom duhovnih Izraelcev?‘b

Tujci v prerokbi

18. Kako to, da so se Izraelci vrnili iz izgnanstva na Babilonskem?

¹⁸ Če se vrnemo v čas, ko so Izraelci bili v postavini zavezi in so ji bili nezvesti, bomo zvedeli, da se je Bog odločil Babiloncem dopustiti, da opustošijo Izrael. Leta 607 p.n.š. so za 70 let zasužnjili Izraelce. Potem pa je Bog spet odkupil narod. Ostanek naravnih Izraelcev se je pod upravnikom Zerubabelom vrnil v domovino. Vladarji Medije in Perzije, ki sta premagali Babilon, so izgnancem celo pomagali s potrebnim materialom. To dogajanje je bilo napovedano v Izaiju (Izaija 1:1-9; 3:1-26; 14:1-5; 44:21-28; 47:1-4). Zgodovinske podrobnosti o vrnitvi pa je zapisal Ezdra (Ezdra 1:1-11; 2:1, 2).

19. Katera prerokba o vrnitvi Izraelcev je nakazovala, da bodo vključeni tujci?

¹⁹ Ko je Izaija napovedal odkup in vrnitev Božjega ljudstva, je zapisal tole vznemirljivo prerokbo: »Narodi pojdejo k tvoji luči in kralji k siju, ki vstaja nad tabo.« (Izaija 59:20; 60:3) To je pomenilo več od dobrodošlice posameznim tujcem iz Salomonove molitve. Izaija je pokazal na nenavadno spremembo stanja. »Narodi« bodo služili z Izraelovimi sinovi: »Tujci bodo zidali tvoje zidove in njih kralji ti bodo stregli. Zakaj v svojem srdu sem te udaril, a v svoji milosti sem se te usmilil.« (Izaija 60:10)

20., 21. a) Katero vzporednico vrnitve Izraelcev iz suženjstva vidimo danes? b) Kako so k duhovnemu Izraelu prišli ,sinovi in hčere‘?

²⁰ Duhovni Izrael je v mnogih pogledih sodobna vzporednica odhoda in vrnitve Izraelcev iz izgnanstva. Pred prvo svetovno vojno maziljeni kristjani niso živeli povsem po Božji volji; še vedno so se jih držali nekateri pogledi in navade cerkev tako imenovanega krščanstva. V vojni histeriji in na pobudo duhovščine so po krivici zaprli vodilne izmed ostanka duhovnih Izraelcev. Po vojni, 1919. leta, so bili ti maziljenci osvobojeni iz dobesednega zapora in oproščeni obtožbe. To je dokazalo, da je bilo Božje ljudstvo osvobojeno iz sužnjevanja velikemu Babilonu, svetovnemu cesarstvu krive vere. Božje ljudstvo je šlo naprej, da postavi in naseli duhovni raj (Izaija 35:1-7; 65:13, 14).

²¹ Na to je kazal Izaijev opis: »Vsi se zbirajo in prihajajo k tebi. Tvoji sinovi prihajajo od daleč, tvoje hčere nosijo na ramah. Tedaj boš videl in žarel od veselja, od ginjenosti se bo razširjalo tvoje srce. Zakaj bogastvo morja se obrne k tebi, zakladi narodov pridejo k tebi.« (Izaija 60:4, 5) V naslednjih desetletjih so prihajali ,sinovi in hčere‘, bili so maziljeni s svetim duhom in zasedli so zadnja mesta v duhovnem Izraelu.

22. Kako so se »tujci« pri delu pridružili duhovnim Izraelcem?

²² Kaj pa je s ,tujci, ki bodo zidali tvoje zidove‘? Tudi to se dogaja v našem času. Ko se je zbiranje 144.000 zaključevalo, se je k oboževanju z duhovnimi Izraelci pričela zgrinjati velika množica iz vseh narodov. Ta skupina na temelju Biblije pričakuje večno življenje na rajski zemlji. Čeprav bo končno mesto njihove zveste službe drugačno, radi pomagajo maziljenemu preostanku pri oznanjevanju dobre vesti o Kraljestvu (Matej 24:14).

23. Koliko »tujci« pomagajo maziljencem?

²³ Danes skupaj z ostankom tistih, katerih ,domovina je v nebesih‘, svojo predanost Jehovu dokazuje čez štiri milijone ,tujcev‘. Mnogi od njih, moški in ženske, mladi in stari, so polnočasni pionirji. V večini od prek 66.000 skupščin so ti tujci odgovorni starešine in pomočniki. Ostanek se veseli tega, pred njegovimi očmi se spolnjujejo Izaijeve besede: »Tujci pridejo kot pastirji vaših čred, tuji ljudje bodo vaši orači in vaši viničarji.« (Izaija 61:5)

24. Zakaj nas lahko Božje ravnanje z Izraelci in drugimi v preteklosti opogumi?

²⁴ V kateremkoli narodu na zemlji si torej domačin, prišlek ali pa begunec, imaš veliko prednost, da postaneš duhovni tujec, ki ga bo Vsemogočni prisrčno sprejel. S svojo dobrodošlico ti daje možnost, da sedaj in za večno uživaš prednosti v njegovi službi.

[Podčrtne opombe]

Ali si opazil?

◻ Kako je Bog ponudil upanje, da bo sprejel ljudi vseh narodov?

◻ Kaj kaže, da so se Bogu lahko približali tudi ljudje iz drugih narodov in ne le pripadniki njegovega posebnega ljudstva, Izraela?

◻ Kako je Bog v prerokbi pokazal, da se bodo tujci pridružili Izraelcem?

◻ Kaj je sodobna vzporednica vrnitve Izraelcev iz izgnanstva na Babilonskem in kako so vključeni »tujci«?

[Slika na strani 9]

Kralj Salomon je molil za tujce, ki bi prišli častit Jehova