Prava svoboda — od kod bo prišla

»Nobenemu človeku ni dano, da določi svoje korake na poti življenja. Kaznuj me, Gospod [Jehova, NW].« (JEREMIJA 10:23, 24)

1., 2. Kako večina ljudi gleda na svobodo, toda o čem moramo še razmisliti?

GOTOVO ceniš pravo svobodo. Želiš odkrito povedati, kaj misliš, ter svobodno odločati, kje in kako boš živel. Sam si želiš izbrati, kaj boš delal, kaj boš jedel, kakšno glasbo boš poslušal in kdo bo tvoj prijatelj. Nekatere stvari imaš raje od drugih, naj bodo velike ali majhne. Noben normalen človek ne bi hotel biti pod jarmom diktature, pod katero bi lahko le o malo stvareh sam odločal, ali pa še to ne.

² Toda, ali ne želiš živeti v svetu, kjer bi tudi ostali, tako kot ti, uživali v pravi svobodi? Ali ne bi želel živeti v svetu, kjer bi bila svoboda zaščitena in kjer bi posameznik popolnoma zaživel? Če bi bilo mogoče, ali ne bi želel živeti v svetu brez strahu, zločinov, lakote, revščine, onesnaževanja, bolezni ter vojn? Gotovo po takšni svobodi močno hrepeniš!

3. Zakaj mi cenimo svobodo?

³ Zakaj smo ljudje tako zelo občutljivi, kadar gre za svobodo? Biblija trdi: »Kjer pa je Gospodov [Jehovov, NW] Duh, tam je svoboda.« (2. Korinčanom 3:17) Jehova je torej Bog svobode. In ker nas je ustvaril po »svoji podobi«, nas je obdaril s svobodno voljo, da lahko cenimo svobodo in imamo od nje korist (1. Mojzesova 1:26).

Zloraba svobode

4., 5. Kako so v zgodovini zlorabljali svobodo?

⁴ Milijone so zasužnjili, mučili in pobili tisti, ki so zlorabili svojo svobodno voljo. Biblija pripoveduje, da so pred kakimi 3500 leti »Egipčani . . . nalagali Izraelovim sinovom dela s hudo silo. Grenili so jim življenje s trdim delom.« (2. Mojzesova 1:13, 14) Ameriška enciklopedija pove, da je bilo v četrtem stoletju p.n.š. v Atenah in še dveh drugih grških mestih štirikrat več sužnjev kot svobodnih prebivalcev. Isti vir tudi pravi: »V Rimu suženj sprva ni imel nobenih pravic. Za najmanjši prestopek so ga lahko usmrtili.« Compton’s Encyclopedia omenja: »Rimska država je temeljila na delu sužnjev . . . Na poljih so sužnji pogosto delali vklenjeni v verige. Ponoči so jih zvezali skupaj in zaprli v velike zapore, ki so bili do polovice vkopani v zemljo.« Ker so bili mnogi sužnji nekoč svobodni, si lahko predstavljamo njihovo zagrenjenost nad uničenim življenjem.

⁵ Stoletja je bilo tako imenovano krščanstvo vpleteno v kruto trgovino s sužnji. Svetovna enciklopedija pripoveduje: »Od 16. stoletja do 19. stoletja so Evropejci iz Afrike na zahodno poloblo z ladjami prepeljali kakšnih 10 milijonov temnopoltih sužnjev.« V 20. stoletju je po nalogu vladne politike v nacističnih koncentracijskih taboriščih na milijone ujetnikov ob delu umiralo ali pa so jih kar pobili. Med žrtvami je bilo veliko Jehovovih prič, ki so jih zaprli, ker niso hotele podpirati morilskega nacističnega režima.

Sužnjevanje krivi religiji

6. Kako je kriva religija zasužnjevala ljudi v starodavnem Kanaanu?

⁶ Obstaja tudi sužnjevanje, ki izvira iz vdanosti krivi religiji. Na primer, v starodavnem Kanaanu so Molohu žrtvovali otroke. Pravijo, da je znotraj tega ogromnega kipa gorel ogenj. Žive otroke so mu polagali v naročje, od tam pa so padali v ogenj. Celo nekateri Izraelci so bili zavedeni v to krivo čaščenje. Bog pravi, da so »peljali sinove in hčere svoje skozi ogenj Molohu; česar jim nisem bil zapovedal in mi ni prišlo na misel, da store to gnusobo«. (Jeremija 32:35) Ali je Moloh svojim častilcem kako pomagal? Kje so danes kanaanski narodi in Molohovi častilci? Vsi so izginili. Šlo je za krivo čaščenje, ki je temeljilo na lažeh in ne na resnici (Izaija 60:12).

7. Kakšne ogabne obrede je vključevala azteška religija?

⁷ Pred stoletji so v Srednji Ameriki živeli Azteki, ki so sužnjevali krivi religiji. Imeli so osebne bogove. Naravne sile so častili kot bogove. Različna vsakdanja opravila so bila posvečena kakšnemu bogu. Rastline so imele svoje bogove. Da, celo samomorilci so imeli svojega boga. Knjiga The Ancient Sun Kingdoms of the Americas pripoveduje: »Vladavina mehiških Aztekov je bila od najvišjega do najnižjega organizirana tako, da so nevidne sile mirili z darovanjem človeških src, kolikor so jih pač mogli priskrbeti. Nenehno so se spopadali, da bi si priskrbeli ujetnike, primerne za žrtvovanje bogovom.« Ko so leta 1486 posvetili veliko piramidasto svetišče je na tisoče žrtev »v vrstah čakalo, da jih bodo razširjenih rok in nog zvezali na žrtveni kamen. Srca so jim izrezali ter jih za nekaj trenutkov podržali proti soncu,« da bi zadovoljili boga sonca. Svetovna enciklopedija pravi: »Častilci so včasih jedli dele žrtvovanih teles.« Vendar takšni običaji niso obvarovali azteškega cesarstva in njihove krive religije.

8. Kaj je vodič povedal o sodobnem klanju, ki je mnogo večje od azteškega?

⁸ Nekoč so si obiskovalci muzeja ogledovali sliko azteškega duhovnika, ki iz prsi mladeniča izrezuje srce. Ko jim je vodič pojasnjeval, kaj prikazuje razstavljena slika, so nekateri kar zavzdihnili. Vodič pa je nato dejal: »Vidim, da vas je pretreslo, kako so Azteki poganskim bogovom žrtvovali mladeniče. Vendar pa se v tem 20. stoletju milijone mladeničev žrtvuje bogu vojne. Ali je to kaj boljše?« Dejstvo je, da v vojnah verski voditelji vseh narodov molijo za zmago in blagoslov vojská, čeprav se pogosto na nasprotujočih si straneh pobijajo pripadniki iste religije. (1. Janezovo 3:10-12; 4:8, 20, 21; 5:3)

9. Kaj zahteva več mladih življenj od česarkoli drugega v zgodovini?

⁹ Žrtvovanje mladih Molohu, azteškim bogovom ter v vojnah se je sedaj razširilo še na pobijanje nerojenih, na letno 40 do 50 milijonov splavov po vsem svetu. Samo v zadnjih treh letih skupaj število splavov presega sto milijonov pobitih v vseh vojnah tega stoletja. Letno se nekajkrat več otrok odpravi s splavi kot so pobili ljudi med 12 leti nacistične vladavine. V zadnjih desetletjih je število otrok, odpravljenih s splavi več tisočkrat preseglo število tistih, ki so jih žrtvovali Molohu ter azteškim bogovom. Vendar se imajo mnogi (če ne večina), ki splavijo ali izvedejo splav, za vernike.

10. Kako še zasužnjuje kriva religija?

¹⁰ Krivoverstvo pa zasužnjuje ljudi tudi drugače. Mnogi na primer verjamejo, da mrtvi živijo v duhovnem svetu. Iz takšnega napačnega verovanja izvira strah in čaščenje mrtvih prednikov, v upanju da bodo pomagali živim. Tako jih podjarmljajo vrači, spiritistični mediji in duhovniki, ki naj bi živim bojda pomagali miriti mrtve. Postavlja se vprašanje: Ali se lahko otresejo takega jarma? (5. Mojzesova 18:10-12; Pridigar 9:5, 10)

[Slika na straneh 4, 5]

V zgodovini so nekateri zlorabili svojo svobodo, da so zasužnjili druge