Trdno stojmo v svobodi, ki smo jo dobili od Boga!
»Kristus nas je osvobodil, da bi ostali svobodni. Zatorej stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti.« (GALAČANOM 5:1)
1., 2. Kako so ljudje izgubili svobodo, ki jim jo je dal Bog?
JEHOVOVO ljudstvo je svobodno. Toda ne želi si neodvisnosti od Boga, saj bi to pomenilo sužnjevanje Satanu. Cenijo svoj zaupen odnos z Jehovom in se veselijo svobode, ki jim jo on daje.
2 Naša prastarša Adam in Eva sta izgubila svobodo, ki jima jo je dal Bog, in postala sta sužnja greha, smrti in Hudiča (1. Mojzesova 3:1-19; Rimljanom 5:12). Satan je ves svet pahnil na grešno pot uničenja! Toda tisti, ki se trdno drže svobode, ki jo daje Bog, so na poti večnega življenja (Matej 7:13, 14; 1. Janezov 5:19, AC).
Osvobojeni iz suženjstva
3. Kakšno upanje je Bog ponudil v Edenu?
3 Jehova je določil, da bi ljudje, ki mu bodo služili, bili osvobojeni Satana, greha in smrti. To upanje se je pojavilo, ko je Bog rekel kači, ki jo je Satan uporabil v Edenu: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ta ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti.« (1. Mojzesova 3:14, 15) Jezus Kristus, Seme Jehovove nebeške organizacije, je utrpel ugriz v peto, ko je umrl na kolu, toda Bog je s tem priskrbel odkupno žrtev za osvoboditev človeštva iz greha in smrti (Matej 20:28; Janez 3:16). Čez čas bo Jezus zdrobil glavo Satana, stare Kače (Razodetje 12:9).
4. Kakšno svobodo je užival Abraham in kaj mu je obljubil Jehova?
4 Približno 2000 let po edenski obljubi je ,Jehovov prijatelj‘ Abraham ubogal Boga in se odselil iz Ura (Jakob 2:23; Hebrejcem 11:8). Zato je od Boga prejel svobodo in ni več sužnjeval Satanovemu svetu krive vere, podkupljive politike in pohlepne trgovine. Bog je zraven edenske prerokbe še obljubil, da bodo po Abrahamu in njegovem semenu blagoslovljeni vsi rodovi in narodi (1. Mojzesova 12:3; 22:17, 18). Abraham je bil prost obsodbe, ker je »veroval . . . Gospodu in ta mu je štel to v pravičnost«. (1. Mojzesova 15:6) Tudi danes tesen odnos z Bogom osvobaja izpod obsodbe in sužnjevanja svetu, ki leži v Satanovi moči.
Napeta simbolična drama
5. S čim je bilo povezano Izakovo rojstvo?
5 Da bi Abraham imel potomstvo, mu je njegova neplodna žena Sara ponudila svojo deklo Hagaro, da mu rodi otroka. Ta je Abrahamu rodila Izmaela, toda Bog ga ni izbral za obljubljeno Seme. Jehova je Abrahamu pri 100 in Sari pri 90 letih omogočil, da sta dobila sina Izaka. Ko se je Izmael posmehoval Izaku, je Abraham odgnal Hagaro in njenega sina, sin Abrahamove svobodne žene Sare pa je ostal njegovo nesporno seme. Tudi Izak je, kot Abraham, veroval in užival svobodo, ki jo daje Bog. (1. Mojzesova 16:1-16; 21:1-21; 25:5-11)
6., 7. Glede česa so krivi učitelji pregovorili nekatere Galačane, toda kako je to pojasnil Pavel?
6 Ti dogodki so predstavljali stvari, ki so za ljubitelje svobode, ki jo daje Bog, zelo pomembne. O tem je pisal apostol Pavel okrog 50. do 52. leta n.š. galacijskim skupščinam. Takrat je vodilno telo odločilo, da se kristjanom ni potrebno obrezovati. Krivi učitelji pa so nekatere Galačane pregovorili, da je obreza v krščanstvu zelo pomembna.
7 Pavel je povedal Galačanom: nihče ne bo proglašen za pravičnega zaradi spolnjevanja mojzesovske postave, temveč zaradi vere v Kristusa (1:1–3:14). Postava ni razveljavila obljube abrahamske zaveze, temveč je jasno določila prestopke in služila kot voditeljica do Kristusa (3:15-25). Jezus je s svojo smrtjo osvobodil tiste, ki so bili pod postavo, in jim omogočil, da so postali Božji sinovi. Zato bi ponovno obhajanje dni, mesecev, prazničnih časov in let bil korak nazaj v sužnost (4:1-20). Pavel je zatem napisal:
8., 9. a) S svojimi besedami na kratko povej, kaj je Pavel napisal v pismu Galačanom 4:21-26. b) Koga je v tej simbolični drami predstavljal Abraham, koga Sara in kdo je obljubljeno Seme?
8 »Povejte mi, vi, ki hočete biti pod postavo: Ne slišite, kaj pravi postava? Pisano je namreč, da je Abraham dobil dva sinova, enega [Izmaela] od dekle [Hagare] in enega [Izaka] od svobodne [Sare]. Toda sin, rojen iz dekle, se je rodil na ravni narave, sin pa, rojen iz svobodne, na ravni obljube. To je povedano v prispodobi: gre namreč za dve zavezi. Ena [postavina zaveza] izvira s Sinajske gore [kjer je Bog slovesno sklenil zavezo z Izraelci] in rodi za sužnost: takšna je Hagara. [Druga zaveza je zaveza z Abrahamom za Seme.] Hagara je prispodoba s Sinajske gore, ki je v Arabiji: ta se sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s svojimi otroki [potomci Abrahama, Izaka in Jakoba] vred. Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati.« (Galačanom 4:21-26)
9 V tej simbolični drami je Abraham predstavljal Jehova. »Svobodna« žena Sara je upodabljala Božjo »ženo«, oziroma sveto vesoljno organizacijo. Iz nje je izšel Kristus, Seme simbolične žene in večjega Abrahama (Galačanom 3:16). Jezus je ljudi, da bi jim pokazal osvoboditev iz nečistega čaščenja, greha in Satana, učil resnico in razkrinkaval krivo vero, toda Jeruzalem in prebivalci so ostali v verski sužnosti, ker so ga zavrnili (Matej 23:37, 38). Jezusovi judovski sledilci so se osvobodili postave, ki jih je spominjala na njihovo vkleščenost v nepopolnost, greh in smrt. Pravzaprav so svobodni vsi, ki Jezusa sprejemajo kot sina Božje »žene«, Mesijanskega kralja in Osvoboditelja, ki ,jetnikom oznanja prostost‘ (Izaija 61:1, 2; Luka 4:18, 19)!
Izognimo se suženjskega jarma
10., 11. Katerega suženjskega jarma je Jezus osvobodil svoje sledilce v prvem stoletju in katero vzporednico vidimo danes?
10 Pavel je pisal tistim, ki so skupaj s Kristusom, večjim Izakom, bili Abrahamovo seme: »Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati. . . . Vi pa bratje, ste kakor Izak sinovi obljube. In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu [Izmael], preganjal tistega, ki je bil rojen po duhu [Izaka], tako se dogaja tudi zdaj. . . . Zaradi tega, bratje, nismo sinovi dekle, temveč svobodne. Kristus nas je osvobodil, da bi ostali svobodni. Zatorej stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti.« (Galačanom 4:26–5:1)
11 Vsak Jezusov sledilec bi se lahko vpregel v jarem sužnosti, če bi se bil podložil postavi. Sodobni suženjski jarem je kriva vera, pri tem je navidezno krščanstvo sodobna vzporednica starodavnega Jeruzalema, sužnje in njenih otrok. Maziljenci pa so otroci gornjega Jeruzalema, Božje svobodne nebeške organizacije. Skupaj s soverniki z zemeljskim upanjem niso del tega sveta in ne sužnjujejo Satanu (Janez 14:30; 15:19; 17:14, 16). Ker sta nas resnica in Jezusova žrtev osvobodili, trdno stojmo v svobodi, ki smo jo dobili od Boga.
Zavzeti se za svobodo, ki jo daje Bog
12. Za kaj se zavzemajo verniki in o čem bomo spregovorili v nadaljevanju?
12 Milijoni Jehovovih prič uživajo pravo svobodo. Ti preučujejo Biblijo z mnogimi nadaljnjimi milijoni tistih, ki so »določeni za večno življenje«. Ko prično verovati, se s krstom zavzamejo za svobodo, ki jo daje Bog (Apostolska dela 13:48; 18:8). Kaj pa je potrebno narediti pred krščanskim krstom?
13. Kako je spoznanje povezano s krstom?
13 Pred krstom mora oseba natančno spoznati Sveto pismo in ravnati po tem spoznanju (Efežanom 4:13). Zato je Jezus svojim sledilcem naročil: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal!« (Matej 28:19, 20)
14. Kakšno spoznanje zahteva krst v imenu Očeta, Sina in svetega duha?
14 Biti krščen v imenu Očeta pomeni priznati Jehovov položaj in oblast v vlogi Boga, Stvarnika in Vesoljnega suverena (1. Mojzesova 17:1; 2. kraljev 19:15; Razodetje 4:11). Krst v imenu Sina zahteva, da priznamo Kristusov položaj in oblast v vlogi vzvišenega duhovnega stvarjenja, mesijanskega kralja in tistega, po katerem je Bog priskrbel »odkupnino za vse« (1. Timoteju 2:5, 6; Danijel 7:13, 14; Filipljanom 2:9-11). Tisti, ki se krsti v imenu svetega duha, mora vedeti, da je to dejavna sila, s katero je Jehova ustvarjal, navdihoval biblijske pisce pa tudi drugače deloval (1. Mojzesova 1:2; 2. Petrovo 1:21). Seveda moramo o Bogu, Kristusu in svetem duhu vedeti še precej več.
15. Zakaj mora človek verovati že pred krstom?
15 Že pred krstom mora oseba verovati na temelju točnega spoznanja. »Brez vere pa ne moremo biti Bogu všeč.« (Hebrejcem 11:6) Kdor veruje v Boga, Kristusa in božanski namen, bo želel biti Jehovova priča. Hotel bo živeti po Božji besedi in čimveč oznanjevati dobro vest. Govoril bo o slavi Jehovovega kraljevanja (Psalm 145:10-13; Matej 24:14).
16. Kaj je kesanje in kako je povezano s krščanskim krstom?
16 Nadaljnji poglavitni pogoj za krst je kesanje. Pokesati se pomeni »spremeniti mišljenje, ravnanje ali obnašanje zaradi obžalovanja ali nezadovoljstva«, »kesanje, skrušenost, obžalovanje zaradi nečesa, kar smo storili ali zanemarili«. Judje iz prvega stoletja so se morali pokesati za svoje grehe proti Jezusu Kristusu (Apostolska dela 3:11-26). Nekateri verniki v Korintu so se pokesali za nečistovanje, malikovalstvo, prešuštvovanje, homoseksualnost, krajo, pohlep, pijanstvo, obrekovanje in oderuštvo. »Umili« so se v Jezusovi krvi, se »posvetili« za Jehovovo službo in bili ,opravičeni‘ v imenu Jezusa Kristusa z Božjim duhom (1. Korinčanom 6:9-11). Kesanje je torej korak do dobre vesti in do svobode, ki jo daje Bog in ki osvobaja krivde za greh (1. Petrovo 3:21).
17. Kaj pomeni spreobrnjenje in kaj to zahteva od nekoga, ki se želi krstiti?
17 Preden se nekdo lahko krsti kot Jehovova priča, se mora tudi spreobrniti. Skesan človek pokaže, da se je spreobrnil tako, da zapusti dosedanji napačen način ravnanja in se odloči delati dobro. Hebrejski in grški glagol za spreobrnjenje pomeni »premisliti, obrniti se, spremeniti se«. Če ga uporabimo v pozitivnem duhovnem pogledu, to pomeni, da se s krive poti obrnemo k Bogu (1. kraljev 8:33, 34). Spreobrnjenje zahteva »dela, ki so v duhu spokornosti« — da delamo po Božjih zapovedih, zapustimo krivo vero in se v srcu trdno odločimo, da bomo služili samo Jehovu (Apostolska dela 26:20; 5. Mojzesova 30:2, 8, 10; 1. Samuelova 7:3). Za to moramo imeti ,novo srce in nov duh‘, drugače moramo razmišljati, drugače razporediti stvari in imeti drugačen cilj v življenju (Ezekijel 18:31). Nova osebnost z boguvšečnimi lastnostmi tako nadomesti grešne težnje (Kološanom 3:5-14). Da, iskreno kesanje res povzroči, da se ,spreobrnemo‘ (Apostolska dela 3:19).
18. Zakaj se je potrebno predati Bogu v molitvi in kaj pomeni to dejanje?
18 Preden se krstimo, se moramo v molitvi predati Bogu. (Primerjaj Luka 3:21, 22.) Predanost pomeni, da se posvetimo svetemu cilju. To je tako pomembno, da bi morali Bogu v molitvi povedati svojo odločitev, da bomo predani samo njemu in mu bomo služili za vedno (5. Mojzesova 5:8, 9; 1. kroniška 29:10-13). Predani torej nismo delu, temveč samemu Bogu. To je postalo jasno ob pogrebu prvega predsednika družbe Watch Tower, Charlesa Taza Russella, leta 1916. Takrat je tajnik in blagajnik Družbe, W. E. Van Amburgh, rekel: »To veliko svetovno delo ni delo za enega človeka. Zanj bi bilo preveliko. To je Božje nespremenljivo delo. Zanj je v preteklosti uporabil veliko služabnikov in nedvomno jih bo tudi v prihodnosti. Nismo predani človeku ali človeškemu delu, temveč da bi spolnjevali Božjo voljo, kot nam jo bo razodel On po svoji besedi in skrbnih navodilih. Bog je še vedno vladar.« Toda kaj je še potrebno storiti, ko se predamo Bogu?
19. a) Kako posamezniki javno dokažejo svojo predanost Jehovu? b) Kaj ponazarja krst v vodi?
19 Krst je javni dokaz predanosti Bogu. Krst simbolično pokaže, da se je človek, ki se potopi v vodo, brezpogojno predal Bogu Jehovu po Jezusu Kristusu (primerjaj Matej 16:24). Ko se potopi v vodo in potem dvigne iz nje, slikovito rečeno umre za svoj prejšnji način življenja in prične živeti na novo, da bi odkrito spolnjeval Božjo voljo (primerjaj Rimljanom 6:4-6). Ko se je Jezus krstil, se je brez omejitev predstavil svojemu nebeškemu Očetu (Matej 3:13-17). In Sveto pismo vedno znova pokaže, da bi se usposobljeni verniki morali krstiti (Apostolska dela 8:13; 16:27-34; 18:8). Tudi kdor danes želi postati Jehovova priča, mora zares verovati in se krstiti. (Primerjaj Apostolska dela 8:26-39.)
Trdno stojte!
20. Katera biblijska primera nam dokazujeta, da bomo blagoslovljeni, če se kot Jehovove priče zavzamemo za svobodo, ki jo daje Bog?
20 Če si se zavzel za svobodo, ki jo daje Bog, in postal krščena Jehovova priča, te bo Jehova tako blagoslovil, kot je svoje starodavne služabnike. Jehova je, na primer, ostarelega Abrahama in Saro blagoslovil z bogaboječim sinom Izakom. Zaradi vere se je prerok Mojzes odločil, da bo raje trpel z Božjim ljudstvom, kakor da bi si privoščil »kratkotrajno grešno uživaštvo«. »Poniževanje maziljenca [sam je bil njegova predpodoba] je imel za večje bogastvo kakor zaklade Egipta.« (Hebrejcem 11:24-26) Jehova je zato Mojzesa uporabil, da je izpeljal Izraelce iz egiptovskega suženjstva. Poleg tega bo, ker je zvesto služil Bogu, obujen in bo eden izmed ,knezov po vsej zemlji‘ pod večjim Mojzesom, Jezusom Kristusom (Psalm 45:17, v NW 45:16; 5. Mojzesova 18:17-19).
21. Kateri primeri starodavnih vernih žena nas opogumljajo?
21 Današnje predane kristjane lahko opogumijo tudi zgledi žensk, ki so postale res svobodne in vesele. Med njimi je bila Moabka Ruta, ki je okusila bolečino vdovstva in Božjo osvoboditev iz krive vere. Zapustila je svoje ljudstvo in bogove ter se podala na pot z ovdovelo taščo Noemo. »Kajti kamor pojdeš ti,« je rekla Ruta, »pojdem tudi jaz in, kjer boš ti ostala, bom ostala tudi jaz; tvoje ljudstvo je moje ljudstvo in tvoj Bog je moj Bog.« (Ruta 1:16) Ruta je z Boazom postala mati Davidovega deda Obeda (Ruta 4:13-17). Jehova je to ponižno Neizraelko nagradil s ,popolnim plačilom‘ — postala je prednica Mesija Jezusa (Ruta 2:12)! Kako vesela bo Ruta, ko bo obujena od mrtvih in bo zvedela, da je imela tako veliko prednost! Gotovo bo veselje navdalo tudi obujeno bivšo vlačugo Rahabo, ki je bila osvobojena nemorale in napačnega čaščenja, pa Betsabejo, ki je sicer grešila, vendar se je pokesala; tudi tidve bosta zvedeli, da jima je Jehova podaril prednost, da sta postali prednici Jezusa Kristusa (Matej 1:1-6, 16).
22. Kaj bomo preiskali v naslednjem članku?
22 Božjo svobodo lahko prejme neomejeno število ljudi. Mednje na primer spadajo verni moški in ženske, omenjeni v 11. poglavju Pisma Hebrejcem. Trpeli so stiske in mučenje, »svet [jih] ni bil vreden«. Poleg njih so še zvesti Kristusovi sledilci iz prvega stoletja in ostali zvesti od tedaj dalje, pa tudi vsi milijoni, ki sedaj pričajo za Jehova. Naslednjič bomo pregledali, kako zelo si lahko vesel, če se skupaj z njimi zavzameš za svobodo, ki jo daje Bog.
Kako bi odgovoril?
◻ Katero upanje je ponudil Bog, ko so ljudje zapravili svobodo, ki so jo dobili od njega?
◻ Katerega »jarma sužnosti« je Kristus osvobodil svoje sledilce?
◻ Kaj mora še pred krstom napraviti tisti, ki želi postati Jehovova priča?
◻ Kateri svetopisemski primeri kažejo, da bomo blagoslovljeni, če se zavzamemo za svobodo, ki jo daje Bog?
[Slika na strani 16]
Ali veš, kaj moraš storiti, preden se lahko krstiš za Jehovovo pričo