Dan, ki si ga velja zapomniti
»To sem vam povedal, da boste imeli mir v meni. Na svetu boste prihajali v stisko, toda zaupajte, jaz sem svet premagal.« (JANEZ 16:33)
1., 2. Kateri dan je v vsej zgodovini najbolj izjemen in zakaj?
SVET ima danes veliko povedati o miru. Ob koncu druge svetovne vojne je bil mir povezan z dnevom zmage zavezniških sil v Evropi in dnevom zmage nad Japonsko. Ob božiču ljudje vsako leto razmišljajo o ,miru na zemlji‘ (Luka 2:14). V vsej človeški zgodovini pa je samo en dan, ki izstopa iz vseh. To je dan, v katerem je Jezus izrekel gornje besede. V vseh več kot dveh milijonih dneh, kar obstaja človeštvo na zemlji, je to edini dan, ki je povsem spremenil pot človeštva in to v njegovo večno dobro.
2 Ta pomembni dan je bil po judovskem koledarju 14. nisan. Leta 33 n.š. se je 14. nisan pričel ob sončnem zahodu 1. aprila. Razmislimo o dogodkih v tem znamenitem dnevu, ki je preokrenil zgodovino.
14. nisan!
3. Kako je Jezus izkoristil svoje zadnje ure?
3 Ko pade mrak, na nebu prijazno sije luna in spominja na Jehovove določene čase in obdobja (Apostolska dela 1:7). In kaj se dogaja v zgornji sobi v Jeruzalemu, kjer so se Jezus in dvanajsteri apostoli zbrali k praznovanju vsakoletne judovske pashe? Ko se Jezus pripravlja, da »pojde s tega sveta k Očetu«, ,izkazuje ljubezen svojim do konca‘ (Janez 13:1). Kako dela to? Svojim učencem z besedami in zgledom vceplja lastnosti, ki jim bodo pomagale premagati svet.
Ponižnost in ljubezen
4. (a) Kako je Jezus učencem pokazal osnovno lastnost? (b) Kako vemo, da je Peter spoznal, kako pomembna je ponižnost?
4 Apostoli so še vedno malce častihlepni, zavistni in ponosni. Zato Jezus vzame brisačo in jim prične umivati noge. To ni hlinjena ponižnost, ki jo v Rimu vsako leto uprizarja papež. Ne! Prava ponižnost je razdajanje samega sebe ,v ponižnosti [ki ima] drugega za boljšega od sebe‘ (Filipljanom 2:2-5). Peter sprva ne razume Jezusa, zato mu ne pusti, da bi mu umil noge. Ko pa ga ta opomni, ga prosi, naj ga umije celega (Janez 13:1-10). Kljub temu je Petra to gotovo izučilo. Več let pozneje je namreč prav svetoval drugim (1. Petrovo 3:8, 9; 5:5). Kako pomembno je, da danes vsi ponižno sužnjujemo Kristusu! (Glej tudi Pregovore 22:4; Matej 23:8-12.)
5. Katera Jezusova zapoved odkriva pomembnost nadaljnje ključne lastnosti?
5 Enemu izmed dvanajsterice Jezusov nasvet ne pomaga — Judu Iškarijotu. Med pasho postane Jezus v duhu žalosten, pove, da ga bo Juda izdal, in ga odslovi. Takoj zatem pove svojim 11 zvestim učencem: »Novo zapoved vam dam: Ljubite drug drugega! Kakor sem jaz vas ljubil, tako tudi vi ljubite drug drugega! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste ljubili drug drugega.« (Janez 13:34, 35) To je zares nova zapoved, ki jo ponazarja Jezusov nenadkriljivi zgled! Ko se bliža čas za Jezusovo žrtveno smrt, kaže on izjemno ljubezen. Vsako preostalo minuto izkoristi za to, da uči in spodbuja te učence. Potem poudari ljubezen: »To je moja zapoved, da ljubite drug drugega kakor sem vas ljubil jaz. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje.« (Janez 15:12, 13)
»Pot, resnica in življenje«
6. Kateri cilj je Jezus pokazal svojim zaupnim učencem?
6 Jezus pove 11 zvestim: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujte v Boga in vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: odhajam, da vam pripravim prostor?« (Janez 14:1, 2) Ta prostor je v ,nebeškem kraljestvu‘ (Matej 7:21). Jezus tej skupini zvestih učencev pojasni, kako lahko dosežejo cilj. Takole reče: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu razen po meni.« (Janez 14:6) To velja tudi za tiste, ki dobijo večno življenje na zemlji (Razodetje 7:9, 10; 21:1-4).
7.–9. Zakaj je Jezus zase dejal, da je »pot, resnica in življenje«?
7 Jezus je »pot«. V molitvi je edina pot do Boga Jezus Kristus. Sam Jezus zagotovi učencem, da jim bo Oče dal vse, kar bodo prosili v Jezusovem imenu (Janez 15:16). Molitve h kipom ali »svetnikom« in ponavljanje nabožnih pesmi in avemarij — ničesar od tega Oče niti ne posluša niti ne usliši (Matej 6:5-8). Zraven tega o Jezusu beremo v Apostolskih delih 4:12: »Zakaj pod nebom nam ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje lahko rešili.«
8 Jezus je »resnica«. Apostol Janez je zanj rekel: »In Beseda je človek postala in se naselila med nami. Videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin, poln milosti in resnice.« (Janez 1:14) Jezus je postal resnica stotin prerokb v Hebrejskih spisih, saj jih je spolnil (2. Korinčanom 1:20; Razodetje 19:10). Oznanjeval je resnico, ko je govoril učencem in množicam, ko je razkrinkaval hinavsko duhovščino in z zgledom.
9 Jezus je »življenje«. Kot Božji sin je Jezus rekel: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel v življenje, ampak ostane nad njim božja jeza.« (Janez 3:36) Vera v Jezusovo žrtev vodi v večno življenje — nesmrtno življenje v nebesih za »malo čredo« maziljenih kristjanov in večno življenje na rajski zemlji za veliko množico »drugih ovc« (Luka 12:32; 23:43; Janez 10:16).
Zdržati preganjanje
10. Zakaj moramo ,premagati svet‘ in kaj spodbudnega je o tem povedal Jezus?
10 Vsi, ki upajo na življenje v Jehovovi novi stvarnosti, se morajo boriti proti svetu, ki »leži v Hudobnem«, Satanu Hudiču (1. Janezov 5:19, AC). Kako ohrabrilne so zato Jezusove besede v Janezovem evangeliju 15:17-19! Takole je izjavil: »To vam naročam, da ljubite drug drugega! Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej kakor vas. Če bi bili od sveta, bi vas svet kot svoje ljubil; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži.« Pravi kristjani smo osovraženi prav do tega leta, 1992, in kako zelo se zato veselimo odličnih zgledov tistih, ki trdno stoje in ponižno iščejo moč pod Božjo mogočno roko (1. Petrovo 5:6-10)! Vsi lahko zdržimo preskušnje z vero v Jezusa, ki razpravo zaključi s spodbudnimi besedami: »Na svetu boste prihajali v stisko, toda zaupajte, jaz sem svet premagal.« (Janez 16:33)
Vpeljava nove zaveze
11. Kaj je o novi zavezi prerokoval Jeremija?
11 Isti večer po zaključku slavljenja pashe Jezus govori o novi zavezi. Prerok Jeremija jo je napovedal že pred stoletji: »Resnično, pridejo dnevi, govori Gospod, ko sklenem s hišo Izraelovo in s hišo Judovo novo zavezo. . . . Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. . . . Zakaj njih krivdo odpuščam in njih greha se ne spominjam več.« (Jeremija 31:31-34) Žrtvovanje, ki bi to zavezo uveljavilo, se mora opraviti 14. nisana 33 n.š.!
12. Kako je Jezus vzpostavil novo zavezo in kaj ta spolnjuje?
12 Jezus pove 11 zvestim, da si je zelo želel jesti to pasho z njimi. Potem vzame kruh, se zahvali, ga razlomi in jim ga poda; ob tem reče: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« Enako jim poda kelih rdečega vina in reče: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.« (Luka 22:15, 19, 20) Novo zavezo omogoča »predragocena kri Kristusa«, ki je veliko bolj dragocena kot živalska kri, ki je bila poškropljena, da bi uveljavila izraelsko postavino zavezo (1. Petrovo 1:19; Hebrejcem 9:13, 14)! Tistim, ki so v novi zavezi, so odpuščeni vsi grehi. Zato so lahko med 144.000, ki prejmejo večno dediščino kot duhovni Izrael (Galačanom 6:16; Hebrejcem 9:15-18; 13:20; Razodetje 14:1).
»V moj spomin«
13. (a) O čem bi morali razmisliti v času spominske svečanosti? (b) Kdo edino lahko vzame simbole in zakaj?
13 Po vrsti 1960. svečanost v spomin na Jezusovo smrt bo 17. aprila 1992. Pred tem bo dobro, če premislimo o vsem, kar je spolnila Jezusova popolna žrtev. Hvali Jehovovo modrost in globoko ljubezen do človeštva. Jezusova brezhibna neoporečnost vse do mučne smrti opravičuje Jehova in postavlja na laž Satanovo roganje, češ da je človek pomanjkljiv in ne bo zdržal preskušenj (Job 1:8-11; Pregovori 27:11). Jezus s svojo žrtveno krvjo posreduje novo zavezo, s katero Jehova zbira »izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, določeno za božjo last«. Ko so člani te skupine še na zemlji, ,oznanjajo slavna dela‘ svojega Boga, Jehova, ki ,jih je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo‘ (1. Petrovo 2:9; primerjaj 2. Mojzesovo 19:5, 6). Zato so vsako leto samo oni deležni spominskih simbolov.
14. Kakšno korist imajo milijoni opazovalcev?
14 Lani je bilo na spominski svečanosti po vsem svetu navzočih 10,650.158 oseb, med temi pa jih je le 8850 vzelo simbole — manj od enega promila. Koliko pa potem ta svečanost koristi milijonom opazovalcem? Ogromno! Čeprav ne užijejo simbolov, jih druženje z veliko svetovno bratovščino, ko slišijo o vseh velikih rečeh, ki jih Jehova spolnjuje po Sinovi žrtvi, obogati.
15. Kako Jezusova žrtev koristi še drugim, ki niso maziljeni?
15 Vrhu tega nam apostol v 1. Janezovem pismu 2:1, 2 pove: »Imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega. On je namreč spravna žrtev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za grehe vsega sveta.« Čeprav Jezusova žrtev v prvi vrsti koristi Janezovemu razredu, ki je v novi zavezi, omogoča odpuščanje grehov ,vsemu svetu‘. Je »spravna žrtev« za vse, ki verujejo v Jezusovo prelito kri, in jim omogoča večno življenje na rajski zemlji (Matej 20:28).
»V kraljestvu svojega Očeta«
16. (a) Kje so zdaj Jezus in njegovi sodediči? (b) Kaj se danes zahteva od obojih, maziljenega ostanka in velike množice?
16 Da bi Jezus še bolj opogumil apostole, jih spomni na dan, ko bo s svojimi učenci znova pil sad vinske trte v Kraljestvu svojega Očeta (Matej 26:29). Takole jim reče: »Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah, zato vam prepuščam kraljestvo, kakor ga je meni prepustil moj Oče, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.« (Luka 22:28-30) Ker je Jezus kraljestveno moč v nebesih prevzel leta 1914, smemo sklepati, da je večina Jezusovih sodedičev, ki so se zbrali v stoletjih, že obujenih, da bi z njim »sedeli na prestolih« (1. Tesaloničanom 4:15, 16). Hitro se bliža čas, ko bodo štirje angeli spustili »štiri vetrove« »velike bridkosti«! Do takrat bo zapečatenih 144.000 duhovnih Izraelcev in zbrani bodo milijoni velike množice. Vsi ti morajo, da bi bili nagrajeni z večnim življenjem, ostati neoporečni kot Jezus. (Razodetje 2:10; 7:1-4, 9)
17 in okvirček. (a) Če je kak maziljenec zavržen zaradi nezvestobe, kdo ga bo, razumljivo, zamenjal? (b) Kaj so o izgradnji in širjenju teokratične organizacije na zemlji osvetlili članki v Watchtower-ju 1938. leta?
17 Kaj pa, če je kdo izmed maziljencev nezvest? V tem poznem času bo takih nedvomno malo. Nadomestni član razumljivo ne bo kak novokrščeni, temveč tak, ki je v mnogih letih zveste službe vztrajal v izkušnjavah kot Jezus. Jasna duhovna luč je v 1920-ih in 1930-ih letih po Stražnem stolpu pokazala, da je že takrat bil zbran malodane ves ostanek maziljencev. Od takrat se tisti, ki »so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo«, veselijo drugačnega upanja. Jehovov duh jih po Kristusu vodi »k izvirkom živih voda« na rajski zemlji (Razodetje 7:10, 14, 17).
Najgorečnejša molitev
18. Kaj pomembnega se naučimo iz Jezusove molitve v 17. poglavju Janezovega evangelija?
18 Jezus zaključi ta spominski shod s svojimi učenci, ko izgovori gorečo molitev, zapisano v Janezovem evangeliju 17:1-26. Najprej moli, naj ga Oče poveliča, saj je bil neoporečen do konca. Tako se bo oslavil tudi Jehova, njegovo ime bo posvečeno — očiščeno vse sramote. Popolni človek Jezus je zares dokazal, da je Božje človeško stvarjenje lahko brezhibno tudi v najtežjih preskušnjah (5. Mojzesova 32:4, 5; Hebrejcem 4:15). Jezusova žrtvena smrt ponuja Adamovemu potomstvu veliko priložnost. Jezus to pove takole: »Večno življenje pa je v tem, da spoznajo tebe, edinega pravega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« Kako bistveno je točno poznati Boga Jehova in njegovega sina, Božje Jagnje, ki je umrl za opravičenje Jehova in rešitev človeštva (Janez 1:29; 1. Petrovo 2:22-25)! Ali to ljubečo žrtev tako ceniš, da se ves posvečaš Jehovu in njegovi dragoceni službi?
19. Kako lahko ostanek in velika množica uživata dragoceno enotnost?
19 Jezus potem moli k svojemu svetemu Očetu, naj pazi na učence, ki niso del sveta, imajo Božjo besedo za resnico in so povsem enotni z Očetom in Sinom. Ali ni bila ta molitev uslišana na čudovit način, ko vse do današnjih dni maziljeni preostanek in velika množica v ljubezni enotno služita, do sveta, njegovega nasilja in hudobije pa sta nevtralna? Kako dragocene so Jezusove zaključne besede v molitvi k Očetu, Jehovu! »Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval,« je dejal, »da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.« (Janez 17:14, 16, 26)
20. Zakaj je 14. nisan 33 zagotovo dan, ki si ga velja zapomniti?
20 Jezus tudi kratek čas, ko se z učenci napoti proti Getsemanskem vrtu, izkoristi, da jih spodbuja. Takrat pa pridejo nadenj sovražniki! Zmanjka besed, da bi popisovali Jezusove smrtne muke, srčne bolečine, sramoto za Jehova in Jezusovo zgledno neoporečnost v vsem tem. Jezus zdrži do konca, vso noč in precejšen del tega dne. Jasno pokaže, da njegovo Kraljestvo nima nič skupnega s svetom. V poslednjem trenutku življenja krikne: »Dopolnjeno je.« (Janez 18:36, 37; 19:30) Njegova zmaga nad svetom je popolna. Štirinajsti nisan 33 n.š. — gotovo si velja zapomniti ta dan!
Kako bi odgovoril?
◻ Kaj je Jezus učil o ponižnosti in ljubezni?
◻ Kako je Jezus postal »pot, resnica in življenje«?
◻ Kaj je namen nove zaveze?
◻ Kako sta maziljeni preostanek in velika množica povezana v enotnosti in ljubezni?
[Okvir na strani 20]
Modrost Večjega Salomona
Članki z naslovom Organizacija, ki so izšli v reviji The Watchtower 1. in 15. junija 1938, so vpeljali osnove teokratičnega reda, ki se ga Jehovove priče držijo še danes. Bili so vrhunec izrednega obdobja doktrinarnih in organizacijskih popravkov, ki se je pričelo leta 1919 (Izaija 60:17). To dvajsetletno obdobje so primerjali z 20 leti, v katerih je Salomon v Jeruzalemu gradil tempelj in kraljevo palačo. V reviji The Watchtower je pisalo: »Pismo kaže, da je Salomon po tem dvajsetletnem gradbenem programu . . . izvedel narodni gradbeni program. (1. kra. 9:10, 17-23; 2. kron. 8:1-10) Potem je prišla kraljica iz Sabe ,s konca sveta, da bi slišala Sálomonovo modrost‘ (Mat. 12:42; 1. kra. 10:1-10; 2. kron. 9:1-9, 12). To poraja vprašanje: Kaj bo bližnja prihodnost prinesla Jehovovemu ljudstvu na zemlji? Z vsem zaupanjem bomo čakali in videli.« Zaupanje se je splačalo. Teokratično organiziran globalni program duhovne izgradnje je zbral čez štiri milijone velike množice. Kot kraljica iz Sabe, so tudi ti prišli s koncev sveta, da bi slišali modrost Večjega Salomona, Jezusa Kristusa — posreduje pa jim jo »zvesti in razumni suženj« (Matej 24:45-47, NW).