Jehova ljubi vesele darovalce
»Vsak naj da, kakor se je v srcu odločil, pa ne čemerno ali na silo, zakaj Bog ljubi veselega darovalca.« (2. KORINČANOM 9:7)
1. Kako sta Bog in Kristus bila vesela darovalca?
JEHOVA je bil prvi veseli darovalec. Svojemu edinorojenemu sinu je z veseljem podaril življenje in potem sta skupaj ustvarila angele in človeštvo (Pregovori 8:30, 31; Kološanom 1:13-17). Bog nam je dal življenje, dih in vse ostale stvari, tudi dež in rodovitne čase, in nam srca napolnil z veseljem (Apostolska dela 14:17; 17:25). Da, pravzaprav sta oba, Bog in njegov sin, Jezus Kristus, vesela darovalca. Dajeta z veseljem in nesebično. Jehova je človeštvo tako ljubil, da »je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje«. In Jezus je voljno »dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Janez 3:16; Matej 20:28).
2. Kakšne darovalce po Pavlovih besedah ljubi Bog?
2 Božji in Kristusovi služabniki bi zato morali biti veseli darovalci. K takem dajanju je apostol Pavel spodbudil v drugem pismu kristjanom v Korint, ki ga je napisal okrog leta 55 n.š. Pavel je očitno mislil na prostovoljne in zasebne denarne prispevke, še posebej za revne kristjane v Jeruzalemu in Judeji: »Vsak naj da, kakor se je v srcu odločil, pa ne čemerno ali na silo, zakaj Bog ljubi veselega darovalca.« (2. Korinčanom 9:7; Rimljanom 15:26; 1. Korinčanom 16:1, 2; Galačanom 2:10) Kako se je Božje ljudstvo odzivalo priložnostim za dajanje? In kaj se lahko naučimo iz Pavlovega nasveta o dajanju?
Voljna srca so jih spodbudila
3. Kako so Izraelci podprli gradnjo shodnega šotora za čaščenje Jehova?
3 Voljna srca spodbujajo Božje ljudstvo, da sami in s svojimi sredstvi podpirajo božji namen. Izraelci Mojzesovih dni so, na primer, z veseljem podprli gradnjo shodnega šotora za čaščenje Jehova. Nekatere ženske je srce navedlo, da so spredle kozjo volno, medtem ko so nekateri moški služili kot rokodelci. Ljudstvo je veselo darovalo zlato, srebro, les, platno in ostalo — prostovoljni »prispevek za Gospoda [Jehova, NW]« (2. Mojzesova 35:4-35). Ljudstvo je tako velikodušno darovalo, da je bilo materiala »dovolj za izvršitev vsega dela in še preveč« (2. Mojzesova 36:4-7).
4. S kakšnim odnosom so David in ostali prispevali za tempelj?
4 Stoletja kasneje je kralj David ogromno prispeval za Jehovov tempelj, ki ga je gradil njegov sin Salomon. Ker je David ›ljubil hišo svojega Boga‹, je daroval svoje lastno zlato in srebro. Knezi, poglavarji in ostali so ›darovali z radodarno roko za Jehova‹. Kako je to vplivalo na ostale? »Ljudstvo se je veselilo njih prostovoljnih darov, ker so s popolnim srcem darovali za Gospoda.« (1. kroniška 29:3-9) Bili so veseli darovalci.
5. Kako so Izraelci stoletja podpirali pravo bogočastje?
5 Mnoga stoletja so Izraelci imeli prednost vzdrževati najprej shodni šotor in kasneje tempelj ter duhovniško in levitsko službo. Judje so se v Nehemijevih dneh, na primer, zavedli, da ne smejo zanemarjati Božje hiše in so zato sklenili, da bodo prispevali za vzdrževanje čistega bogočastja (Nehemija 10:33-40, v NW 10:32-39). Podobno tudi danes Jehovove priče z veseljem prostovoljno prispevajo za gradnjo in vzdrževanje prostorov za sestanke ter za čisto bogočastje.
6. Naštej nekaj zglednih kristjanov, ki so z veseljem dajali.
6 Prvi kristjani so bili veseli darovalci. Gaj je, na primer, ›zvesto ravnal‹, ko je gostoljubno sprejemal tiste, ki so potovali zaradi Kraljestva. Jehovove priče so prav tako gostoljubne s potujočimi nadzorniki, ki jih sedaj pošilja Watch Tower Bible and Tract Society (3. Janezovo 5-8). Skrb za te brate, ki potujejo po skupščinah, in gostoljubnost seveda nekaj stane, toda kako zelo to duhovno koristi (Rimljanom 1:11, 12)!
7. Kako so Filipljani uporabljali svoja gmotna sredstva?
7 Celotne skupščine so uporabljale svoja gmotna sredstva v prid Kraljestva. Pavel je namreč rekel vernikom v Filipih: »Pa tudi v Tesaloníko ste mi dvakrat poslali, kar sem potreboval. Tega ne govorim, ker bi si želel vašega daru, pač pa si želim čim obilnejšega sadu v vaše dobro.« (Filipljanom 4:15-17) Filipljani so veselo dajali. Kaj pa jih je k temu spodbudilo?
Kaj spodbuja veselo dajanje?
8. Kako bi dokazal, da Božji duh spodbuja njegovo ljudstvo k veselemu dajanju?
8 Jehovov sveti duh, oziroma dejavna sila, navaja njegovo ljudstvo k veselemu dajanju. Ko so bili judovski kristjani v stiski, je Božji duh navedel ostale vernike, da so jim gmotno pomagali. Pavel je korintske kristjane spodbudil, da dajo, kolikor morejo, z zgledom makedonskih skupščin. Čeprav so bili makedonski verniki preganjani in revni, so spodbujeni z bratovsko ljubeznijo darovali čez svoje moči. Celo prosili so, da bi smeli darovati (2. Korinčanom 8:1-5)! Napredovanje božje stvari pa ni odvisno le od prispevkov bogatih (Jakob 2:5). Oznanjevanje Kraljestva v glavnem podpirajo gmotno revni predani Božji služabniki (Matej 24:14). Vseeno zaradi radodarnosti ne trpijo, saj Bog skrbi za vse njihove potrebe pri tem delu in njegov duh omogoča, da nadaljujejo in širijo to delo.
9. Kako so vera, spoznanje in ljubezen povezani z veselim dajanjem?
9 Vera, spoznanje in ljubezen spodbujajo dajanje z veseljem. Pavel je rekel: »In kakor imate vsega v obilju, vero, besedo in spoznanje, vsakršno gorečnost in ljubezen, ki smo jo prebudili v vas, tako se tudi odlikujte v tem dobrem delu. Tega ne pravim, ker bi vam hotel ukazovati, ampak da bi po vzoru drugih tudi vi meni dokazali pristnost svoje ljubezni.« (2. Korinčanom 8:7, 8) Da bi prispevali za Jehovovo stvar, še posebej, če smo revni, zahteva vero v njegove priprave za prihodnost. Kristjani z globljim spoznanjem hočejo služiti Jehovovemu namenu, in tisti, ki zelo ljubijo njega in njegovo ljudstvo, svoj denar z veseljem dajejo za napredek njegove stvari.
10. Zakaj lahko rečemo, da Jezusov zgled spodbuja kristjane k veselemu dajanju?
10 Jezusov zgled kristjane spodbuja k radodarnosti. Ko je Pavel spodbudil Korinčane, da bi dajali z ljubeznijo, je še rekel: »Saj vendar poznate plemenitost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegoven uboštvu.« (2. Korinčanom 8:9) Jezus je bil v nebesih izmed vseh Božjih sinov najbogatejši, pa se je vsemu odrekel in se učlovečil (Filipljanom 2:5-8). Jezus se je nesebično osiromašil, oslavil pa je Jehovovo ime in s svojim življenjem odkupil ljudi, ki bi to sprejeli. Ali ne bi morali posnemati Jezusa in z veseljem pomagati drugim ter prispevati k posvečevanju Jehovovega imena?
11., 12. Kako nam dobro načrtovanje pomaga, da dajemo z veseljem?
11 Dober načrt omogoča dajanje z veseljem. Pavel je rekel Korinčanom: »Vsak prvi dan v tednu naj vsak izmed vas doma deva na stran in zbira, kolikor more, da ne bodo zbirali šele tedaj, ko pridem.« (1. Korinčanom 16:1, 2) Tudi danes je dobro, če tisti, ki želijo osebno in prostovoljno prispevati za širjenje dela za Kraljestvo, za to namenijo nekaj od zaslužka. Takšno dobro načrtovanje lahko pomaga posameznim Pričam, družinam in skupščinam, da prispevajo za napredek pravega bogočastja.
12 Dajanje nas bo veselilo. Kot je rekel Jezus: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35) Korinčani bi torej po Pavlovem nasvetu bili srečnejši, ko bi spolnili svoj leto dni star načrt in denar poslali v Jeruzalem. »Kajti če je dobra volja, prijetna je po tem, kar kdo ima, ne po tem, česar nima (AC),« je rekel. Če kdo prispeva toliko kolikor more, bi se to moralo zelo ceniti. Če zaupamo v Boga, bo on poskrbel, da bodo premožnejši radodarni, ne razsipni, revni pa ne v takem pomanjkanju, da mu ne bi mogli služiti (2. Korinčanom 8:10-15).
Skrbno gospodariti
13. Zakaj so Korinčani lahko zaupali v Pavlov nadzor nad prispevki?
13 Pavel je nadzoroval razporejanje prispevkov, tako da so revni bratje dobili gmotno pomoč in bolj odločno sodelovali v oznanjevanju; toda ne on ne kdo drug si ni iz tega sklada plačeval za svoje delo (2. Korinčanom 8:16-24; 12:17, 18). Pavel je sam delal za svoje gmotne potrebe in zato ni bil v breme nobeni skupščini (1. Korinčanom 4:12; 2. Tesaloničanom 3:8). Ko so mu Korinčani zaupali prispevke, so zato lahko bili prepričani, da so v rokah zanesljivega in prizadevnega Božjega služabnika.
14. Kaj o nadzoru prispevkov piše v dokumentih družbe Watch Tower?
14 Od ustanovitve družbe Watch Tower Bible and Tract Society leta 1884 se darovalci lahko prepričajo, da je ta družba zanesljiv nadzornik vseh prispevkov v prid dela za Jehovovo kraljestvo. V ustanovni listini Družbe je zapisano, da si bo prizadevala potešiti največjo potrebo vseh ljudi — potrebo po duhovnih stvareh. To dela z biblijsko literaturo in z navodili za rešitev. Jehova danes pospešuje zbiranje ovcam podobnih ljudi in njegova organizacija se širi; blagoslov pametne uporabe prispevkov za delo Kraljestva pa jasno dokazuje njegovo priznavanje (Izaija 60:8, 22). Prepričani smo, da da bo še naprej spodbujal srca veselih darovalcev.
15. Zakaj ta revija včasih omeni prispevke?
15 V tej reviji Družba od časa do časa spomni bralce na prednost prostovoljnega prispevanja za svetovno delo oznanjevanja Kraljestva. To ni prosjačenje, ampak namig vsem, ki želijo podpreti »sveto službo za božji evangelij«, kot Bog podpira njih (Rimljanom 15:16; 3. Janezovo 2). Družba ves podarjeni denar kar najbolj gospodarno uporabi za oznanjevanje Jehovovega imena in kraljestva. Vse prispevke hvaležno sprejme in jih uporabi za širjenje dobre vesti o Božjem kraljestvu. S tem denarjem se, na primer, podpira misijonarska dejavnost v mnogih državah in vzdržuje ter širi tiskarske zmogljivosti, nujno potrebne za širjenje biblijskega spoznanja. S temi prispevki se tudi krije stroške proizvodnje Biblij in biblijske literature ter avdio in video kaset. Tako veseli darovalci dajejo v prid Kraljestva.
Ne na silo
16. Zakaj so prispevki Prič cenjeni, čeprav so večinoma gmotno revni?
16 Le malo je premožnih Jehovovih prič. Čeprav lahko za Kraljestvo prispevajo le skromne zneske, so njihovi prispevki vseeno pomembni. Ko je Jezus videl revno vdovo, ki je v tempeljsko zakladnico vrgla dva kovanca majhne vrednosti, je rekel: »Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi drugi. Vsi ti so namreč dali vbogajme od svojega obilja, ona pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela za preživljanje.« (Luka 21:1-4) Čeprav je bilo njeno darilo majhno, ga je dala z veseljem, zato je bil ta prispevek cenjen.
17., 18. Kaj je bistvo Pavlovih besed v 2. Pismu Korinčanom 9:7 in na kaj kaže grška beseda ›vesel‹?
17 Pavel je glede zbiranja pomoči za judovske kristjane rekel: »Vsak naj da, kakor se je v srcu odločil, pa ne čemerno ali na silo, zakaj Bog ljubi veselega darovalca.« (2. Korinčanom 9:7) Apostol je morda meril na Knjigo pregovorov 22:8, kjer v Septuaginti piše: »Bog blagoslavlja veselega dajalca in nadomestil bo, kar manjka njegovih del.« (The Septuagint Bible, prevod Charlesa Thomsona) Pavel je »blagoslavlja« nadomestil z »ljubi«, toda to je povezano, saj nas Bog blagoslavlja, ker nas ljubi.
18 Veselega darovalca dajanje osrečuje. Grška beseda, v Drugem pismu Korinčanom prevedena z ›vesel‹, pomeni tudi ›razpoložen‹. To poudarja učenjak R. C. H. Lenski, ko pravi: »Bog ljubi vedrega, veselega, srečnega dajalca . . . , ki z veseljem čaka nove priložnosti za dajanje.« Človek s tako veselim duhom ne daje čemerno ali na silo, ampak s srcem. Ali se tudi ti tako veseliš priložnosti, da podpreš Kraljestvo?
19. Kako so prvi kristjani zbirali prispevke?
19 Prvi kristjani za verske namene niso pobirali denarja v pušico, niti niso pobirali desetine. Njihovi prispevki so bili povsem prostovoljni. Tertulijan, ki se je h krščanstvu spreobrnil okrog leta 190 n.š., je pisal: »Čeprav imamo skrinjico za denar, to ni kupnina, kot da bi vero bilo treba plačati. Na mesečni dan [očitno enkrat na mesec] vsakdo, ki hoče, prispeva kaj malega; toda le, če to želi in zmore; nobene prisile, vse je prostovoljno.« (Apology, poglavje XXXIX)
20., 21. a) Kaj je o prednosti denarno podpirati Božjo stvar pisalo v eni zgodnjih izdaj te revije in kako je to uporabno tudi danes? (b) Kaj se zgodi, če častimo Jehova s svojimi dragocenostmi?
20 Prostovoljno dajanje je običajno tudi med sodobnimi Jehovovimi pričami. Včasih pa se nekateri niso povsem zavedali svoje prednosti, da s prispevki podpirajo Božjo stvar. Februarja 1883 je v tej reviji, na primer, pisalo: »Nekateri morajo zaradi drugih nositi tako veliko finančno breme, da zaradi garanja in izčrpanosti ne morejo več toliko dajati, njihova koristnost je oslabljena; pa ne le to, tisti ki . . . se v to dejavnost ne vključijo povsem, so zaradi pomanjkanja svoje radodarnosti ob Jehovov blagoslov.«
21 Ko se v Jehovovo organizacijo zgrinja velika množica, ko se Božje delo širi v Vzhodno Evropo in druge države, kjer je bilo še do nedavna prepovedano, je potrebno vse več tiskarskih in ostalih zmogljivosti. Potrebno je natisniti več Biblij in literature. Izvajamo veliko teokratičnih projektov, nekateri pa bi lahko veliko hitreje napredovali, če bi imeli ustrezna finančna sredstva. Seveda verjamemo Bogu, da bo priskrbel vse potrebno, in vemo, da bodo tisti, ki ›častijo Jehova s svojim premoženjem‹, blagoslovljeni (Pregovori 3:9, 10). Res, »kdor . . . na gosto seje, bo tudi bogato žel«. Jehova nas bo ›obogatil, da bomo lahko tako radodarni‹, in če z veseljem dajemo, bo to mnoge spodbudilo, da hvalijo in slavijo Boga (2. Korinčanom 9:6-14).
Bodi hvaležen za Božja darila
22., 23. (a) Kaj je Božje neizrekljivo darilo? (b) Kaj bi morali delati, če cenimo Jehovova darila?
22 Pavel je globoko hvaležen rekel: »Hvala Bogu za njegov neizrekljivi dar!« (2. Korinčanom 9:15) Jezus je kot »spravna žrtev« za grehe maziljenih kristjanov in tega sveta osnova in pot za Jehovovo neizrekljivo zastonjsko darilo (1. Janezovo 2:1, 2). To darilo je ›obilna Božja milost‹, ki jo svojemu ljudstvu na zemlji izkazuje po Jezusu Kristusu; ta pripomore k njihovi rešitvi ter oslavlja in opravičuje Jehova (2. Korinčanom 9:14).
23 Jehovu smo za njegovo neizrekljivo darilo ter mnoga druga duhovna in gmotna darila globoko hvaležni. Naš nebeški Oče je z nami tako čudovito dober, da nepopolni ljudje tega ne znamo niti povedati! To bi nas moralo zagotovo spodbuditi k veselemu dajanju. Zato z iskrenim cenjenjem naredimo, kar le moremo, za napredek stvari našega radodarnega, predvsem pa veselega darovalca Boga Jehova!
Se spomniš?
◻ K čemu voljna srca spodbujajo Jehovovo ljudstvo?
◻ Kaj spodbuja k veselemu dajanju?
◻ Kako družba Watch Tower uporabi vse prispevke, ki jih dobi?
◻ Kakšne dajalce ljubi Bog in kako bi morali kazati hvaležnost za njegova mnoga darila?
[Slika na strani 15]
Ko so Izraelci gradili shodni šotor, so marljivo delali in velikodušno darovali za Jehova
[Slika na strani 18]
Prispevki, kakršnega je dala revna vdova, so cenjeni in pomembni