Kaj pravi Pismo o tem, ali je »Kristus Bog«
JEZUS KRISTUS je zelo močno vplival na verovanje človeštva. Milijoni namreč trdijo, da so njegovi sledilci. Vendar pa ne menijo vsi enako glede njegove identitete.
Nekateri, ki pravijo, da sprejemajo Jezusove nauke, gledajo nanj kot na Božjega sina in ne kot na samega Stvarnika. Drugi verjamejo v Jezusovo božanskost in menijo, da je Kristus pravzaprav Bog. Vztrajajo, da je Jezus vedno obstajal in da je bil več kot človek, ko je bil na zemlji. Ali imajo prav? Kaj pravi Pismo?
Jezusov predčloveški obstoj
Jezus je pričal za svoj predčloveški obstoj. Rekel je: »Nihče ni šel v nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, Sin človekov.« (Janez 3:13) Jezus je tudi izjavil: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé ta kruh, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« (Janez 6:51)
Iz naslednjih besed se jasno vidi, da je Jezus živel že pred prihodom na zemljo: »Preden je bil Abraham, sem jaz.« (Janez 8:58) Abraham je živel od leta 2018 p.n.š. do 1843 p.n.š., medtem ko je Jezusova življenska pot tekla med letom 2 p.n.š. in letom 33 n.š. Samo malo pred smrtjo je Jezus molil: »Zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.« (Janez 17:5)
Jezusovi sledilci so trdili podobno. Apostol Janez je zapisal: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog [bog, NW]. Vse je po njej nastalo in nič, kar obstaja, ni brez nje nastalo . . . In Beseda je človek [meso, AC] postala in se naselila med nami. Videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin, poln milosti in resnice.« (Janez 1:1, 3, 14) Da, »Beseda je postala meso« (AC), človek Jezus Kristus.
Apostol Pavel je meril na Jezusov predčloveški obstoj, ko je zapisal: »Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu. Čeprav je bil namreč božje narave, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom [Ni nikdar, čeravno je obstajal v Božji podobi, pomislil na polastitev, namreč da bi moral biti enak Bogu. (NW)], ampak je sam sebe izničil tako, da je prevzel vlogo hlapca in postal podoben človeku.« (Filipljanom 2:5-7) Pavel je imenoval Jezusa »prvorojenec vsega stvarstva, zakaj po njem je bilo ustvarjeno vse« (Kološanom 1:13-16).
Ni bil Bog na zemlji
Pismo je jasno glede tega, da je bil Jezus od rojstva do smrti samo človek. Janez ne trdi, da je bila Beseda samo prekrita z mesom. ,Postala je meso‘ in ni bila pol človek pol Bog. Če bi bil Jezus istočasno Bog in človek, se zanj ne bi moglo reči, da »je bil postavljen le malo pod angele«. (Hebrejcem 2:9; Psalm 8:5, 6, v NW 8:4, 5)
Če je bil Jezus hkrati Bog in človek, zakaj je potem stalno molil k Jehovu? Pavel je zapisal: »On je v svojem zemeljskem življenju daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga bil mogel rešiti smrti, in bil je uslišan zaradi vdanosti Bogu.« (Hebrejcem 5:7)
Da Jezus, ko je bil na zemlji, ni bil delno duh, dokazuje Petrova trditev, da je bil Kristus »po telesu izročen smrti, a po Duhu je bil oživljen« (1. Petrovo 3:18). Samo tako, da je bil Jezus res človek, je lahko izkusil življenje nepopolnih ljudi in postal sočuten veliki duhovnik. Pavel je zapisal: »Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preskušan v vsem, razen v grehu.« (Hebrejcem 4:15)
Kot »božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta«, je Jezus dal »sam sebe . . . v odkupnino za vse« (Janez 1:29; 1. Timoteju 2:6). S tem je Jezus povrnil natančno tisto, kar je Adam zapravil — popolno, večno človeško življenje. Ker Božja pravičnost zahteva ,dušo za dušo‘, je moral biti Jezus enak Adamu na začetku — popoln človek in ne Bog-človek. (5. Mojzesova 19:21, NW; 1. Korinčanom 15:22)
Ne berimo v Bibliji več kot je zapisano
Tisti, ki pravijo, da je bil Jezus Bog-človek, z različnimi biblijskimi stavki dokazujejo, da je del trojice tako imenovanega krščanstva, enak Bogu v bistvu, v moči, v slavi in obstoju. Toda ko te biblijske stavke skrbno preiščemo, odkrijemo, da tisti, ki dokazujejo, da je Kristus Bog, vidijo v teh stavkih več, kot pa v njih dejansko piše.
Nekateri trdijo, da biblijsko besedilo, v katerem Bog uporablja osebni zaimek »mi«, kaže da je bil Jezus v predčloveškem obstoju (kot Beseda) enak Jehovu. Vendar pa uporaba tega osebnega zaimka ne pomeni, da je Bog govoril sebi enakemu. Iz tega v najboljšem primeru sledi, da ima med nebeškimi stvarjenji eden prednostni položaj pred Bogom. V resnici je bil Jezus v svojem predčloveškem obstoju zaupen z Bogom, bil je njegov delovodja in govornik. (1. Mojzesova 1:26; 11:7; Pregovori 8:30, 31, AC; Janez 1:3)
Okoliščine Jezusovega krsta ne kažejo na to, da so Bog, Kristus in sveti duh enaki. Kot človek se je Jezus krstil, kar je bil simbol predanosti nebeškemu Očetu. Ob tej priliki »so se . . . odprla nebesa« in Božji duh se je spustil ter prišel na Jezusa kot golob. »Pri tem se je zaslišal [Jehovov] glas iz nebes: ,To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel.‘ « (Matej 3:13-17)
Kaj je potem Jezus mislil, ko je rekel svojim sledilcem, naj krščujejo učence »v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«? (Matej 28:19, 20) Jezus ni s tem mislil ali rekel, da so on, njegov Oče in sveti duh enaki. Ne, pač pa ti, ki se krstijo, priznajo, da je Jehova Dajalec življenja in Vsemogočni Bog, ki se mu predajo. Sprejmejo Jezusa za Mesija in kot tistega, ki ga je Bog priskrbel kot odkupnino za verujoče človeštvo. Zavedajo se, da je sveti duh Božja dejavna sila, ki se ji morajo podrediti. Vendar pa kandidati za krst ne gledajo na Jehova, Jezusa in sveti duh kot na dele božanske trojice.
Toda ali ne dokazujejo Jezusovi čudeži, da je bil Bog-človek? Ne, kajti tudi Mojzes, Elija, Elizej in apostola Peter in Pavel so delali čudeže, pa zato še nobeden od njih ni bil Bog-človek (2. Mojzesova 14:15-31; 1. kraljev 18:18-40; 2. kraljev 4:17-37; Apostolska dela 9:36-42; 19:11, 12). Tako kot oni je bil tudi Jezus človek, ki je delal čudeže z Božjo močjo (Luka 11:14-19).
Izaija je o Jezusu, Mesiju, preroško govoril kot o ,Mogočnem bogu‘ (Izaija 9:6, AC). V Izaijevi knjigi 10:21, AC isti prerok govori o Jehovu kot o ,Mogočnemu Bogu‘. Nekateri poskušajo s to podobnostjo v izražanju dokazati, da je Jezus Bog. Vendar pa moramo paziti, da ne preberemo več kot je v teh vrsticah zapisano. Hebrejski izraz, ki se prevaja ,Mogočni bog‘, ni omejen le na Jehova, kot to velja za izraz ,Vsemogočni Bog‘ (1. Mojzesova 17:1). Nedvomno obstaja razlika med mogočnostjo in vsemogočnostjo, ko ni več nikogar, ki bi bil mogočnejši.
Glede na Izaijevo knjigo 43:10, AC je Jehova rekel: »Pred menoj ni bil upodobljen Bog mogočni in ne bode ga za menoj.« Te besede ne dokazujejo, da je Jezus Bog. Dejstvo je, da Jehova nima predhodnikov, da noben bog ni obstajal pred njim, kajti sam je večen. Tudi za Jehovom ne bo nobenega boga, kajti obstajal bo večno in ga kot Vrhovnega Suverena ne bo nihče nasledil. Vendar je Jehova nekatere, ki jih je ustvaril, sam poimenoval bogove; to je razvidno iz Pisma, ko govori o določenih ljudeh: »Jaz sem rekel: ,Bogovi ste, vsi ste sinovi Najvišjega. Toda umrli boste kakor ljudje, popadali boste kakor kateri koli izmed knezov.‘ « (Psalm 82:6, 7) Podobno je bila tudi Beseda bog, ki jo je ustvaril Jehova, vendar ni bil zaradi tega Jezus nikoli enak Vsemogočnemu Bogu.
Jezusov pravi položaj
Tisti, ki trdijo, da je bil Bog na zemlji kot Bog-človek, morajo upoštevati, da Biblija niti namiguje ne, da bi se Jezus imel za takšnega. Nasprotno, ona dosledno kaže, da je bil Jezus vedno podložen svojemu Očetu. Ko je bil Jezus na zemlji, ni nikoli trdil, da je kaj več kot Božji sin. Razen tega je Kristus rekel: ,Oče je večji od mene.‘ (Janez 14:28)
Pavel je razlikoval med Jehovom in Jezusom, ko je rekel: »Pa je vendar za nas en Bog, Oče, od katerega je vse, mi pa zanj, in en Gospod, Jezus Kristus, po katerem je vse in mi po njem.« (1. Korinčanom 8:6) Pavel je tudi rekel: »Vi pa ste Kristusovi, a Kristus Božji.« (1. Korinčanom 3:23, AC) Da, tako kot kristjani pripadajo svojemu Gospodu, Jezusu Kristusu, tako on pripada svojemu poglavarju, Bogu Jehovu.
Podobno je to poudaril Pavel, ko je zapisal: »Vsakemu moškemu je glava Kristus, glava ženski je moški, glava Kristusu pa Bog.« (1. Korinčanom 11:3) Takšen odnos med Bogom in Kristusom bo trajal, dokler ne bo Jezus po svojem tisočletnem vladanju ,izročil kraljestvo Bogu in Očetu‘ in »tedaj se tudi sam Sin podloži temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem«. (1. Korinčanom 15:24, 28; Razodetje 20:6)
Poglejmo še druge biblijske stavke
Glede Jezusovega rojstva je Matej zapisal: »Vse to pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je Gospod rekel po preroku [v Izaiju 7:14]: ,Devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emánuel, to pomeni: Bog z nami.‘ « (Matej 1:22, 23) Jezusa niso poimenovali Emanuel, toda vloga, ki jo je imel kot človek, je pomenila ravno to. Jezus je bil na zemlji navzoč kot mesijansko seme in dedič Davidovega prestola, s tem je dokazal Jehovovim častilcem, da je Bog z njimi, in da jih podpira pri njihovem delu. (1. Mojzesova 28:15; 2. Mojzesova 3:11, 12; Jozua 1:5, 9; Psalm 46:6-8, v NW 46:5-7; Jeremija 1:19)
Apostol Tomaž se je na obujenega Jezusa obrnil z vzklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« (Janez 20:28) Ta in druge pripovedi so ,zapisane, da bi mi verovali, da je Jezus Kristus Božji Sin‘. Tomaž ni ugovarjal Jezusu, ko je svojim učencem sporočil: »Grem k . . . svojemu Bogu in vašemu Bogu.« (Janez 20:17, 30, 31) Tomaž torej ni mislil, da je bil Jezus Vsemogočni Bog. Morda je ogovoril Jezusa z »moj Bog« in pri tem mislil, da je Kristus »bog« in ne ,edini pravi Bog‘ (Janez 1:1, NW; 17:1-3). Lahko pa tudi, da je Tomaž z besedami »moj Bog« priznal, da je Jezus Božji govornik in predstavnik, tako kot so drugi ogovarjali angelskega sla, kot bi bil Jehova. (Primerjaj 1. Mojzesova 18:1-5, 22-33; 31:11-13; 32:25-31, v NW 32:24-30; Sodniki 2:1-5; 6:11-15; 13:20-22.)
Biblija torej pove, da je bil Jezus v predčloveškem obstoju Beseda. Ko je bil na zemlji, ni bil Bog-človek. Bil je samo človek, vendar popoln, takšen, kakršen je bil Adam na začetku. Od svojega vstajenja je Jezus vzvišen neumrljivi duh, vselej podrejen Bogu. Povsem jasno je, da Pismo ne podpira zamisli, da je »Kristus Bog«.
[Okvir na strani 23]
Ali angeli častijo Jezusa
NEKATERI prevodi Pisma Hebrejcem 1:6 se glasijo: »Vsi Božji angeli naj ga [Jezusa] častijo.« (King James Version; The Jerusalem Bible) Apostol Pavel je očitno citiral Septuaginto, kjer v Knjigi psalmov 97:7 piše: »Častite ga [Boga] vi vsi njegovi angeli.« (C. Thomson)
Grška beseda proskyneʹo, v Pismu Hebrejcem 1:6 prevedena s »čaščenje«, je uporabljena tudi v Septuaginti v Knjigi Psalmov 97:7 za hebrejski izraz shachahʹ, ki pomeni »pokloniti se«. Tako se lahko na sprejemljiv način kaže spoštovanje do ljudi (1. Mojzesova 23:7; 1. Samuelova 24:9, v NW 24:8; 2. kraljev 2:15). Lahko se nanaša tako na čaščenje pravega Boga kot tudi na čaščenje, ki je neupravičeno usmerjeno h krivim bogovom (2. Mojzesova 23:24, AC; 24:1, NW; 34:14, AC; 5. Mojzesova 8:19, NW).
Običajno proskyneʹo, kakršnega je deležen Jezus, ustreza poklonu kraljem in drugim (Primerjaj Matej 2:2, 8; 8:2; 9:18; 15:25, NW; 20:20 s 1. Samuelovo 25:23, 24; 2. Samuelovo 14:4-7; 1. kraljem 1:16; 2. kraljem 4:36, 37.). Večinoma je jasno, da gre priklon Jezusu ne kot Bogu, temveč kot »Božjemu sinu« ali mesijanskemu »Sinu človekovemu« (Matej 14:32, 33, NW; Luka 24:50-52, NW; Janez 9:35, 38).
Pismo Hebrejcem 1:6 se nanaša na Jezusovo podrejenost Bogu (Filipljanom 2:9-11). Nekateri prevajajo proskynéo s »pokloniti se« (The New English Bible), »globoko se prikloniti« (New World Translation) in »pripogniti se« (An American Translation). Če je komu bolj všeč prevedek »častiti«, je takšno čaščenje relativno, kajti Jezus je rekel Satanu: »Gospoda [Jehova, NW], svojega Boga, moli [časti, NW; oblika proskynéo], in samo njemu služi!« (Matej 4:8-10)
Čeprav je bila Knjiga psalmov 97:7, ki govori o čaščenju Boga, v Pismu Hebrejcem 1:6 uporabljena za Kristusa, pa je Pavel pokazal, da je obujeni Jezus »odsvit njegovega [Božjega] veličanstva in odseva njegovo bistvo« (Hebrejcem 1:1-3). Tako je vsako angelsko »čaščenje« Božjega sina relativno in je po njem usmerjeno k Jehovu.