Vneti za delo z dobro vestjo
APOSTOL Pavel se je znašel v težavnem položaju, ki ni tuj Jehovovim pričam v polnočasni službi — v finančni stiski. Zato se je v Korintu lotil izdelovanja šotorov, obrti, ki se jo je izučil že v mladosti. Delo je bilo težko in verjetno so mu zaradi grobega platna včasih tudi krvavele roke. Prihodki so komaj zadostovali za prehrano in sprotno kritje stroškov. Toda bil je zadovoljen, kajti vsakič, ko je pospravil orodje in zaključil posvetno delo za tisti dan, je delal tisto, za kar je tudi prišel v Korint — oznanjeval dobro vest! (Filipljanom 4:11, 12)
Ob sobotah je bil Pavel v shodnici. Res je, da je bil v začetku, ko je govoril poslušalcem v Korintu, ”slaboten, v strahu in velikem trepetu“. (1. Korinčanom 2:1, 3) Toda spodbujen z odzivom nekaterih na sporočilo, je ’vsako soboto . . . razpravljal v shodnici ter prepričeval Jude in Grke‘. (Apostolska dela 18:1-4)
Takrat je lahko Pavel posvetil oznanjevanju le del svojega časa. Potem pa sta iz Makedonije prišla Sila in Timotej z velikodušnim prispevkom tamkajšnjih bratov, ki so s tem ’dodali, kar mu je manjkalo‘. (2. Korinčanom 11:9; Filipljanom 4:15) Spodbudna pa je bila tudi vest, da so bratje v Tesaloniki navkljub preganjanju ostali stanovitni. (1. Tesaloničanom 3:6)
Kako je to vplivalo na Pavla? ”Ko sta iz Makedonije prišla za njim Sila in Timotej, se je Pavel lahko ves posvetil oznanjevanju besede [”posvetil ves svoj čas oznanjevanju“, The Jerusalem Bible; Today’s English Version] in Judom dokazoval, da je Jezus Maziljenec.“ (Apostolska dela 18:5) Začasno olajšan finančnih bremen, je Pavel ponovno začel s polnočasnim delom. Opravljati ga je začel navdušeno in Judom ni samo oznanjal, temveč si je celo našel čas in napisal prvo navdihnjeno poslanico — pismo Tesaloničanom!
Naš vzor
Da bi bili vsi kristjani vneti za delo z dobro vestjo, nam je, kot spodbuda, ohranjen zapis o Pavlovem zavzetem delovanju v Korintu. Pavel se je zavedal, da je Gospod Jezus poveril svojim učencem veliko čast — ”biti luč sveta“. Zato te luči niso smeli skrivati. Jezus jim je dejal: ”Tako naj sveti vaša luč ljudem, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.“ (Matej 5:14-16) To je pomenilo intenzivno sodelovanje v oznanjevanju, ki ga je Jezus napovedal. (Matej 24:14; 28:19, 20; Apostolska dela 1:6-8) Oznanjevanje dobre vesti o Kraljestvu je bil tudi glavni vzrok za obstoj krščanske skupščine.
Prvi kristjani so, kot Pavel, oznanjevanje jemali resno. Tako so, ko so Božji sovražniki mislili, da so s tem, ker so kruto usmrtili ”začetnika življenja“, pogasili resnično luč, njegovi sledilci, kot luč sveta, navdušeno oznanjevali naprej. (Apostolska dela 3:15) Tudi preganjanja niso uničila njihovega truda. Biblijsko poročilo pravi: ”Dan za dnem so v templju in po hišah neutrudno učili in oznanjali Kristusa Jezusa.“ (Apostolska dela 5:42) Nič jih ni zadržalo!
Podobno so sodobni kristjani zelo vneti za oznanjevanje. Proti koncu 19. stoletja so vestni raziskovalci Božje besede začeli spoznavati potrebo po oznanjevanju biblijskih resnic. Leta 1884 je bila oblastem prijavljena Zion’s Watch Tower Tract Society (Družba Sionskega Stražnega stolpa in traktatov), ki danes deluje v svetovnem obsegu. Raziskovalci Biblije, od leta 1931 poznani kot Jehovove priče, so dobesedno napolnili svet s spoznanjem Božje besede. Velika vojska, več kot štiri milijone ljudi, je končni izid njihove intenzivne dejavnosti! To število pa se bo pod Jehovovim vodstvom, brez dvoma, še povečalo. (Izaija 60:22)
Ali tudi ti sodeluješ
Jezus je dejal: ”Žetev je velika, delavcev pa je malo.“ (Matej 9:37, 38) Leta 1990 je bilo na Spominski svečanosti v spomin na Kristusovo smrt skoraj 10 milijonov prisotnih. Kako sijajna možnost za povečano žetev po celem svetu! Toda, medtem, ko se veselimo nenehne rasti, bi se vsakdo moral vprašati: ’Kolikšen je moj delež v tem veličastnem delu? Ali ga opravljam redno — vsak teden, če je le mogoče?‘
Starešine morajo prevzeti vodstvo v tem delu kot ”čredi v zgled“. (1. Petrovo 5:3) Res je, večina starešin ima posvetno zaposlitev, tako kot jo je imel apostol Pavel v Korintu. Vendar pa si je on vzel čas za redno oznanjevanje. Ravno tako so mnogi današnji starešine intenzivno zaposleni z duhovnimi dejavnostmi ob koncu tedna. To lahko motivira in spodbudi vse v skupščini. V mesecih, ko smo vsi spodbujeni, da napnemo vse sile, je v precejšnjem številu skupščin večina oznanjevalcev v pionirski službi. V čem je skrivnost uspeha? V starešinah, ki so prvi v oznanjevanju in organiziranju priprav nanj.
Pomočniki lahko prav tako koristno vplivajo na skupščino, če redno oznanjujejo. Ne pozabimo, da za njih velja biblijska zahteva, da so ”dostojni . . . ki diakonsko službo dobro opravljajo“. (1. Timoteju 3:8, 13) Zanesljivost pri oznanjevanju je bistven pogoj za brata, ki si želi pomočniške službe. (Titu 1:8, 9)
Nekateri lahko, tako kot Pavel, delajo krajši čas v posvetni zaposlitvi in so pionirji. Število splošnih, pomožnih in posebnih pionirjev se je povečalo s 137 861, kolikor jih je bilo pred desetimi leti, na 536 508 v 1990. letu. Prav gotovo je to predvsem rezultat Jehovovega blagoslova in odobravanja. Vseeno pa morajo pionirji modro izrabiti čas, ne ga samo porabiti. Pionirji — ali ste dobro pripravljeni in učinkoviti v službi? Ali se izboljšujete, da bi bila vaša služba resnično plodna?
Nagrada za uravnoteženo službo
Ali ceniš življenjsko pomembne informacije, ki nam jih vsak mesec nudita reviji Stražni stolp in njena spremljevalka Prebudite se!? Nedvomno jih. Ali te je to cenjenje navedlo, da jih tudi oddajaš? Neko sestro iz Botsvane je. Pred časom je bila nasprotna resnici, toda mož ji je vseeno bral iz revij. Sčasoma je spremenila mnenje in postala Priča. Čeprav nepismena, revije zelo uspešno oddaja, takole: ”Ne znam sicer brati, toda bere mi jih mož. Uživam in prepričana sem, da boste tudi vi.“
Zakaj ne bi tudi ti vsak teden sodeloval v delu, ki rešuje življenja? Kakor hitro boš duhovno dovolj usposobljen, ti bo krščanska skupščina rada pomagala začeti. Oddajanje revij je, namreč, samo ena od oblik sodelovanja. Vsak, ki je vnet za delo z dobro vestjo, si prizadeva uravnoteženo služiti. Na primer, Watch Tower Society izdaja milijone vezanih knjig, ki se ljudem nudijo kot trajnejši vir dobre duhovne hrane. Ali si že dovolj spreten, da bi znal ponuditi knjigo, kot je Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji?
In kaj je z ljudmi, ki jih to zanima? Ali delaš dobre zapiske, da bi jih kasneje lahko obiskal? Takšni obiski lahko vodijo do naslednje, najradostnejše oblike delovanja — biblijskega študija na domu. Spomni se na Jezusovo zapoved, zapisano v Matejevem evangeliju 28:19, 20, ’naredite vse narode za moje učence, krščujte jih‘. To pomeni, da moramo z njimi proučevati Biblijo. Pogosto to zahteva vztrajnost. Tako je ena Priča srečal starejši zakonski par, ki se je z vsem srcem strinjal z biblijskim študijem. Ko pa je bilo treba začeti, sta tri tedne zapovrstjo prelagala študij. Pričeli so s proučevanjem, vendar je par še nekaj časa skoraj vsak drugi teden študij odpovedal. Končno je, kljub temu, žena napredovala do krsta. ”Po krstu,“ se spominja brat, ”so se ji oči napolnile s solzami sreče in tudi nama z ženo so solze stopile v oči.“ Da, kadar zavzeto delamo za dobro vest, nam to prinaša nepopisno radost.
Dajte se na razpolago
Odlična, posnemanja vredna zgleda požrtvovalnosti sta Jezus Kristus in apostol Pavel. Tudi med sodobnimi Jehovovimi pričami imamo veliko odličnih zgledov. Za vse, ki poznajo resnico, je sedaj pravi čas, da se docela aktivirajo v seznanjanju drugih z njo. Biblija zagotavlja, da vsak tak trud ”ni prazen“. (1. Korinčanom 15:58)
Tako kot Pavel, imajo mnogi finančne obveznosti, zato ne morejo biti pionirji. Toda z Jehovovo pomočjo lahko vsi ravnamo po nasvetu iz Pisma Rimljanom 12:11: ”Ne popuščajte v vnemi, pač pa bodite goreči v duhu, služite [Jehovu, NW].“ In če se okoliščine spremenijo tako, da lahko porabimo več časa za službo Jehovu, bo vsak, ki Jehova resnično ljubi, tako kot Pavel, izkoristil priložnost. Bodimo intenzivno zaposleni z dobro vestjo! Takšno ravnanje nam ne bo prineslo samo sedanjih blagoslovov, prineslo nam bo večno življenje v radosti in sreči! (Matej 19:28, 29)