Vznemirljiva videnja, ki krepijo vero
Ključne misli iz Razodetja
JEHOVOV služabnik Janez je na malem otoku Patmosu ob zahodni obali Male Azije. Tam ostareli apostol opazuje presenetljive stvari — simbolične, pogosto vznemirljive in zares pomembne. Prestavljen je bil v Gospodov dan, ki se je začel z Jezusovim ustoličenjem leta 1914 in se bo končal ob koncu njegove milenijske vladavine. Čeprav Janez gleda dogodke, ki se bodo godili v najtemnejši uri človeštva, je njegov vpogled v Kristusovo tisočletno kraljevanje čudovit. Kakšnih blagoslovov bo takrat deležno poslušno človeštvo!
Janez je ta videnja zapisal v biblijsko knjigo Razodetje. Pisal jo je okoli leta 96 našega štetja. Krepi nam vero v Boga prerokb, Jehova, in njegovega sina, Jezusa Kristusa. Za podrobnosti poglej v knjigo Razodetje — Pred nami je njegov veliki vrhunec!, ki jo je izdala Kršćanska vjerska zajednica Jehovinih svjedoka.
Kristus ljubeče svetuje
Začetno razodetje Boga po Kristusu prikaže pisma sedmim skupščinam Jezusovih dedičev. (1:1–3:22) Pisma na splošno hvalijo, kažejo na probleme, opominjajo in/ali spodbujajo, ter naštevajo blagoslove zveste poslušnosti. Čeprav so Efežani vztrajali, se je njihova začetna ljubezen ohladila. Duhovno bogata skupščina v Smirni je bila spodbujena, naj ostane v stiski zvesta. Preganjanje ni premagalo skupščine v Pêrgamonu, toda dopuščali so sektaštvo. Kljub povečani dejavnosti kristjanov v Tiatíri, je tam obstajal vpliv Jezabéle. Skupščina v Sardah je potrebovala duhovno oživitev, tista v Filadélfiji pa naj bi držala, kar ima; mlačni kristjani v Laodikéji potrebujejo duhovno zdravljenje.
Kako jasne besede za usposabljanje bodočih nebeških kraljev — dejansko pa vseh kristjanov! Na primer, je kdo od nas postal mlačen? Potrebno se je spremeniti. Biti moramo osvežujoči kot kozarec mrzle vode v vročem dnevu pa tudi zelo goreči za Jehova in njegovo delo. (Primerjaj Matej 11:28, 29; Janez 2:17.)
Jagnje odpre zvitek
Zatem je na prestolu v blišču zagledal Jehova. (4:1–5:14) Obkrožen je s 24 starešinami in štirimi živimi bitji. V roki je držal knjigo (zvitek, NW), zapečaten s sedmimi pečati. Kdo lahko odpre zvitek? Le Jagnje, Jezus Kristus, je tega vredno!
Ko je Jagnje odpiralo šest pečatov, so si sledili dramatični dogodki. (6:1–7:17) Po odprtju prvega pečata se je pojavil Kristus na belem konju, okronan (leta 1914), in pojezdil je zmagi naproti. Ko so se odprli naslednji trije pečati, so jezdeci prinesli človeštvu vojno, lakoto in smrt. Z odprtjem petega pečata, so umorjeni zaradi Kristusa vpili po maščevanju svoje krvi in vsak od njih je dobil ”belo oblačilo“, ki označuje pravični položaj v zvezi z njihovim vstajenjem, vstanejo namreč kot nesmrtna duhovna stvarjenja s kraljevskim položajem. (Primerjaj Razodetje 3:5; 4:4.) Ko je bil odprt šesti pečat, je potres napovedal dan Božje in Jagnjetove jeze. Vendar se ’štiri vetrovi zemlje‘, ki predstavljajo uničevalne elemente, zadržujejo, dokler se ne zapečati 144 000 Božjih sužnjev. Ko so bili maziljeni z Božjim duhom in ko jih je priznal kot duhovne sinove, so prejeli simbol — pečat ali jamstvo — nebeške dediščine. Šele po preizkušnji postane zapečatenje trajno. (Rimljanom 8:15-17; 2. Korinčanom 1:21, 22) Kako je moral biti Janez začuden, ko je videl ’veliko množico‘ iz vseh narodov — množico, ki upa na večno življenje na rajski zemlji! Prišli so iz ”velike bridkosti“, obdobja neprimerljivih nadlog za človeštvo.
Kakšni vznemirljivi dogodki so se vrstili po odprtju sedmega pečata! (8:1–11:14) Polurni tišini, ki je omogočila, da se slišijo molitve svetih, je sledilo metanje ognja z oltarja na zemljo. Potem je sedem angelov pripravilo trobente, da oznanijo Božje nadloge nad krščanstvom. Trobente trobijo v času konca ves čas do velike stiske. Štiri trobente so oznanile nadloge, ki bodo zadele zemljo, morje, izvire sveže vode ter sonce, mesec in zvezde. Zvok pete trobente je priklical kobilice, ki ponazarjajo množično delovanje maziljenih kristjanov od leta 1919. Ob zvoku šeste trobente je napadla konjenica. V izpolnitvi maziljenci, ki se jim je leta 1935 pridružila ”velika množica“, razglašajo boleča sodna sporočila krščanskim verskim voditeljem.
Janez nato poje majhen zvitek (NW), kar kaže, da so maziljenci sprejeli nalogo. Krepijo se iz dodeljenega obroka Božje besede, ki izraža Božjo obsodbo krščanstva. Apostolu je bilo naročeno, da izmeri Božje svetišče, kar pomeni zanesljivost izpolnitve Jehovovega namena glede templjske ureditve in da bodo s temi Božjimi merili seznanjeni tisti, ki so vanj vključeni. Potem Božji maziljeni ’priči‘, ki prerokujeta v raševini, ubijejo, vendar sta obujeni. To kaže na razdobje 1918-19, ko je oznanjevanje zaradi nasprotovanja skoraj zamrlo, pa so Jehovovi služabniki v svojem delovanju zopet čudežno oživeli.
Kraljestvo je rojeno!
Oglašanje sedme trobente naznani rojstvo Kraljestva. (11:15–12:17) Simbolična žena (nebeška organizacija Boga Jehova) v nebesih rodi dečka (Božje kraljestvo s Kristusom kot kraljem), in zmaj (Satan) se zaman trudi, da bi ga požrl. Po rojstvu Kraljestva leta 1914 se stopnjuje vojna v nebesih, zmagoviti Mihael (Jezus Kristus) vrže zmaja in njegove angele na zemljo. Tu se zmaj naprej bojuje proti maziljenemu preostanku semena nebeške žene.
Janez zatem zagleda divjo zver ostudne zunanjosti. (13:1-18) Ta politična divja zver s sedmimi glavami in desetimi rogovi je vstala iz ”morja“ nemirnih človeških množic, iz katerih izhajajo človeške vladavine. (Primerjaj Danijel 7:2-8; 8:3-8, 20-25.) Kdo je temu simboličnemu stvoru izvor moči? Nihče drug kot Satan, zmaj! Samo pomisli! Temu političnemu monstrumu je dvoroga zver (Anglo-Ameriška svetovna velesila) dala postaviti ”kip“, sedaj znan kot Združeni narodi. Mnoge so prisilili, da so častili divjo zver in sprejeli njen ”žig“, torej delujejo v soglasju z njo in ji dopuščajo, da vodi njihovo življenje. Toda Jehovove priče zvesto zavračajo demonski žig divje zveri!
Jehovovi služabniki se odzovejo
Vidno je delovanje številnih Božjih služabnikov medtem, ko je izlitih sedem čaš njegovega srda. (14:1–16:21) Poslušajmo! Na nebeški gori Sion, lahko Janez sliši 144 000 peti novo pesem. Angel, ki leti po sredi neba, ima dobro vest, ki se naj oznani vsem prebivalcem na zemlji. Kaj to pomeni? To, da Jehovovim pričam pri oznanjevanju vesti Kraljestva pomagajo angeli.
Janez je moral biti presenečen, ko je videl, da se je vinsko trto na zemlji porezalo in da se je vse narode stiskalo v vinski stiskalnici Božje jeze. (Primerjaj Izaija 63:3-6; Joel 3:12-14.) Nato je po Jehovovi zapovedi sedem angelov izlilo sedem čaš Božjega srda. Prvih šest čaš je prizadelo zemljo, morje in izvire svežih voda, kakor tudi sonce, prestol divje zveri in reko Evfrat. Predstavljajmo si, kako je Janeza razburilo, ko je opazil, da demonska propaganda zbira človeške kralje na Božjo vojno Harmagedón. Ko je izlita sedma čaša po ozračju, je sledilo opustošenje.
Simbolični ženi
Janez je bil gotovo vznemirjen, ko je bil priča uničenju vélikega Babilona, svetovnega krivoverskega kraljestva; in ko je videl radostne dogodke po njegovem uničenju. (17:1–19:10) Opit s krvjo svetih je jahal na škrlatni divji zveri s sedmimi glavami in desetimi rogovi (Društvo narodov in njihov naslednik Združeni narodi). In kako opustošen je bil, ko so se rogovi obrnili proti njemu!
Nebeški glasovi so zahvaljevali Jah, ker je uničil véliki Babilon. Bučna hvalnica pa naznani svatbo Jagnjeta in njegove neveste, obujenih maziljencev!
Kristus zmaga in vlada
Janez nadalje vidi Kralja kraljev, kot vodja nebeške vojske, ki uničuje Satanovo stvarnost. (19:11-21) Da, Jezus, ”Božja beseda“, se bori proti narodom. Apostol je videl, da sta bila divja zver (Satanova politična organizacija) in lažni prerok (Anglo-Ameriška svetovna sila) vržena v ”ognjeno jezero“, ki je simbol popolnega, večnega uničenja.
Kaj se je zatem zgodilo? Janez opazuje, kako se zapre Satana v brezno. Nato nastopi pred tem videno Tisočletno kraljestvo. Takrat bodo Jezus in njegovi obujeni sovladarji sodili človeštvo in poslušnim ljudem pomagali do popolnosti. (20:1-10) Sedaj je čas za končno preizkušnjo. Satan je izpuščen iz brezna in začne zapeljevati popolno človeštvo, toda uničenje konča življenja vseh demonov in ljudi, ki so se uprli Bogu.
Kako prevzet je moral biti Janez, ko je nazadnje videl, da so vsi mrtvi, ki so bili v hadesu (splošnem grobu človeštva) in morju, oživeli! Sodil jih je Bog, ki je sedel na velikem belem prestolu. (20:11-15) In kakšno olajšanje bo, ko bosta smrt in hades vržena v ognjeno jezero in nikoli več ne bosta terjala žrtev!
Proti koncu videnja je Janez zagledal novi Jeruzalem. (21:1–22:21) To vladarsko mesto je prišlo iz nebes in razsvetlilo narode. Voda, ki teče skozi novi Jeruzalem, je ’reka vode življenja‘ in predstavlja svetopisemske resnice in vse druge Božje priprave, ki temeljijo na Jezusovi žrtvi za odkup poslušnega človeštva od greha in smrti, in ki jim zagotovljajo večno življenje. (Janez 1:29; 17:3; 1. Janezovo 2:1, 2) Na bregovih te reke je Janez videl drevesa z zdravilnim listjem, ki predstavlja del Jehovovih priprav za to, da dá večno življenje poslušnemu človeštvu. Sledi zaključna vest Boga in Kristusa, ki je hkrati vabilo. Kako čudovito je slišati, ko duh in nevesta vse žejne vabita, naj ’pridejo in zastonj zajamejo vodo življenja‘! Kot beremo v zaključnih besedah Razodetja, bomo tudi mi nedvomno goreče sodelovali pri Janezovem vzkliku: ”Amen, pridi, Gospod Jezus!“
[Okvir/slika na strani 21]
Ostanimo budni: Med preroškimi besedami o Božji vojni Harmagedon je rečeno: ”Glej, pridem [Jezus Kristus] kakor tat. Blagor mu, ki je čuječ in hrani svoja oblačila, da mu ni hoditi okrog nagemu in razkazovati svojo sramoto.“ (Razodetje 16:15) To bi lahko bil namig na dolžnosti nadzornika ali uradnika na templjski gori v Jeruzalemu. Kot nadzornik je hodil po templju, in gledal, če je levitska straža budna ali pa na stražarskih mestih spi. Vsakega stražarja, ki so ga našli spati, so pretepli s palico in mu sežgali vrhnja oblačila, kar je verjetno bila sramotna kazen. Ker je Harmagedon sedaj tako blizu, je maziljeni preostanek ”kraljevskih duhovnikov“ ali ”duhovna družina“ odločen ostati duhovno buden. Tako morajo tudi njihovi tovariši, ”velika množica“, ki imajo zemeljsko upanje, opravljati sveto službo Bogu v templju. (1. Petrovo 2:5, 9; Razodetje 7:9-17) Zlasti krščanski nadzorniki bi morali stražiti, da se ne bi v skupščini razvilo slabo stanje. Če so nadzorniki budni, bodo vsi lojalni častilci v Božjem duhovnem templju ohranili svoja ”oblačila“, ki ponazarjajo njihovo častno službo, službo Prič Jehova.