Zvitki z mrtvega morja — Dragocena najdba

KAKIH 24 kilometrov jugovzhodno od Jeruzalema se Vadi En-Nar, pusta, suha rečna struga, spušča na vzhod proti Mrtvemu morju. Za obrežno ravnino se vlečejo nesklenjene previsne stene. V vročih jesenskih dneh z mrzlimi nočmi, taamirski beduini na tej ravnini pasejo svoje črede ovc in koz.

Leta 1947 je mlad beduinski pastir, ko je ravno tam pasel, zalučal kamen v manjšo razpoko v razdrapani steni strmega skalnatega pobočja. Prestrašil se je zvoka, ki je ob tem nastal, namreč kakor bi se pokoma razbil lončen vrč. Prestrašen je zbežal. Vendar se je čez dva dni kljub vsemu vrnil in splezal kakih 100 metrov do višje ležeče, večje odprtine. Ko so se mu oči privadile temi, je zagledal deset visokih vrčev, poravnanih ob ostenju votline, tla pa so bila nastlana s kupom zdrobljene lončenine sredi odkrušenega kamenja.

Večina posod je bila prazna. V eni pa je našel tri zvitke, dva celo povita v blago. Rokopise je odnesel s sabo v beduinski tabor in jih tam kak mesec dni pustil viseti na šotorskem kolu v vreči. Nazadnje je nekaj beduinov rokopise odneslo v Betlehem, da bi videli, koliko bi se dalo zanje iztržiti. V nekem samostanu so jih kar na kratko odpravili, češ da zvitki niso vredni počenega groša. Nek drug prekupčevalec jim je rekel, da rokopisi nimajo prav nobene arheološke vrednosti, posumil je celo, da niso zvitkov morda izmaknili kje v kaki judovski sinagogi. Kakšna zmota! Tako je nazadnje s posredovanjem nekega sirskega čevljarja prišla na dan njihova prava vrednost. Brž so ovrednotili še ostale rokopise.

Z nekaterimi od teh prastarih spisov se je odprlo popolnoma novo razumevanje žitja in bitja verskih skupin nekako v Kristusovem času. Vendar pa je največ prahu po svetu dvignil prav biblijski rokopis z Izaijevim prerokovanjem. Zakaj?

Velika vrednost

Novonajdeni Izaijev zvitek je bil prvotno dolg kakih 7 metrov in pol. V njem je bilo 17 pol iz skrbno preparirane živalske kože, komaj kaj bolj grobe od pravega pergamenta. Urejen je bil v 54 stolpcih s povprečno po 30 vrstic in s skrbno potegnjenimi črtami. Na te črte so izučeni pisarji črko za črko zapisovali besedilo, že urejeno po odstavkih. (Glej fotografijo.)

Zvitek ni bil navit na držala, veliko temnejši pa je bil po sredini, kjer so ga tolikokrat držali med branjem. Bil je že precej zdelan, videlo se je, da so ga že skrbno popravljali in ojačali. Tako dobro se je ohranil zato, ker je bil v vrču skrbno zapečaten. Kako dragocen pa je ta rokopis za biblijskega strokovnjaka, s tem pa tudi za vse nas?

Ta rokopis preroka Izaija je kakih tisoč let starejši od vseh ohranjenih prepisov, pa se po vsebini komaj kaj razlikuje od njih. Profesor Millar Burrows, urejevalec besedila, ki so ga objavili leta 1950, pravi tako: ”Ob znatnejših razlikah v pravopisu in slovnici ter z mnogimi, bolj ali manj zanimivimi in pomembnimi variantnimi branji, je Izaijevo besedilo v tem rokopisu v bistvu isto, kot ga toliko pozneje prinaša MT [Masoretski hebrejski tekst].“a Omeniti je vredno tudi to, da je v njem dosledno rabljen tetragrám, יהוה, božje sveto ime, Jehova, v hebrejščini.

Še drugi dragoceni rokopisi

Božje ime se pojavlja tudi v drugem rokopisu iz te iste votline, ki ji zdaj pravijo kar Votlina št. 1. V razlagi k Habakukovi knjigi se tetragram pojavi štirikrat v starohebrejskih pismenkah, v starejši pisavi, ki se razlikuje od bolj znanih oglatih pismenk. (Glej podčrtno opombo k Habakuku 1:9, Reference Bible.)

V votlini so se našli še delčki drugega Izaijevega zvitka, skupaj s koščki usnja z odlomki biblijske Danijelove knjige. Na enem od njih je ohranjen odlomek iz Danijelove knjige 2:4, kjer besedilo preskoči iz hebrejščine v aramejščino, tako kot to stoji v tisoč let mlajših rokopisih.

Manjši, bolje ohranjeni deli zvitkov so zdaj razstavljeni v Jeruzalemu, v muzeju, ki mu pravijo Hram Knjige. Muzej je pod zemljo, tako da se vam ob obisku zazdi, da vstopate v votlino. Gornji del muzeja ima obliko lončenega pokrova vrča, v katerem so našli Mrtvomorski Izaijev zvitek. Vendar si lahko ogledate le faksimile Izaijevega rokopisa. Dragoceni izvirnik je shranjen na varnem v bližnjem skladišču.

[Podčrtne opombe]

[Navedba vira slike na strani 10]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

Courtesy of The British Museum

[Navedba vira slike na strani 11]

Israel Antiquities Authority; The Shrine of the Book, Israel Museum; D. Samuel and Jeanne H. Gottesman Center for Biblical Manuscripts