Je bližje, kot mislite?
JEZUS je tri dni pred smrtjo imel v Jeruzalemu zelo naporen dan; in ta dan se je izkazal najpomembnejši za današnje kristjane. Poučeval je v templju in zavračal mnoga zvita vprašanja, s katerimi so ga hoteli judovski verski voditelji ujeti. Nazadnje je te pismarje in farizeje ostro obsodil. Označil jih je kot hinavce in gadjo zalego, ki so na poti v geheno. (Matej 22. in 23. poglavje)
Ko je zapuščal tempeljsko področje, mu je eden izmed učencev rekel: ”Učitelj, poglej, kakšni kamni in kakšne stavbe!“ Jezus, prav nič prevzet, mu je odgovoril: ”Gledaš te velike stavbe, kajne? Tu ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zdrobljen.“ (Marko 13:1, 2) Jesus je bil tedaj zadnjikrat v templju, od tam se je spustil proti Cedronski dolini, jo prečkal in se vzpel na pobočje Oljske gore.
Ko je sedel na Oljski gori v svetlobi popoldanskega sonca in preko doline gledal tempelj na gori Moriji, so prišli k njemu Peter, Jakob, Janez in Andrej. Razmišljali so o njegovih besedah, da bo tempelj uničen. Vprašali so ga: ”Povej nam, kdaj bo to in kakšno znamenje bo napovedovalo tvoj prihod in dovršitev sveta?“ (Matej 24:3; Marko 13:3, 4) Jezusov odgovor tistega popoldneva na Oljski gori je za nas življenjsko pomemben. Ohrani nas budne, kajti pričakovati bi morali to ”dovršitev sveta“ oziroma ’zaključek te stvarnosti‘.
Apostoli so ga vprašali dve stvari; najprej glede uničenja templja in konca judovskega sistema, nato pa še glede Jezusovega prihoda in konca sedanje stvarnosti. Jezus je na oboje odgovoril, zapisano pa je v 24. in 25. poglavju Matejevega, 13. poglavju Markovega in 21. poglavju Lukovega evangelija. (Glej tudi Razodetje 6:1-8.) Glede konca sedanjega sveta oziroma te stvarnosti je naštel veliko značilnosti. Vse skupaj pa naj bi tvorile sestavljeno znamenje, ki označuje zadnje dni. Se to sestavljeno znamenje izpolnjuje? Ali nam to pove, da smo v zadnjih dneh, o katerih govori Biblija? Ali nas njegovo izpolnjevanje opozarja, da je lahko bližje, kot mislimo?
Ena od značilnosti Jezusovega sestavljenega znamenja je: ”Vstal bo narod zoper narod, država zoper državo.“ (Matej 24:7) Leta 1914 se je začela prva svetovna vojna. Tedanje Jehovove priče so bile budne. Zakaj? Kakšnih 35 let prej, decembra 1879, je v časopisu Stražni stolp pisalo, opirajoč se na biblijsko kronologijo, da bo leto 1914 ključno leto v zgodovini človeštva. Bi lahko bila ta vojna — prva vojna v dejansko svetovnem obsegu, v kateri je navsezadnje sodelovalo 28 narodov in je bilo 14 milijonov ljudi ubitih — začetek dogodkov, ki so izpolnjevali Jezusovo sestavljeno znamenje o koncu? Se bodo spolnile tudi ostale značilnosti znamenja?
Tudi v ’razodetju Jezusa Kristusa‘ je bilo napovedano to prelivanje krvi. Opiše nam konja ognjene barve in njegovega jezdeca, ki sta ’odvzela mir z zemlje‘. (Razodetje 1:1; 6:4) To se je zagotovo dogajalo od 1914. do 1918. leta. Prva svetovna vojna pa je bila šele začetek. Leta 1939 je sledila druga svetovna vojna. V ta spopad je bilo vmešanih devetinpetdeset narodov, ubitih pa je bilo kakšnih 50 milijonov ljudi. Naslednjih 45 let je bílo več kot 125 vojn, v katerih je bilo več kot 20 milijonov žrtev.
Nadaljnja značilnost znamenja je, da ”bo lakota“. (Matej 24:7) Med prvo svetovno vojno in po njej je bilo veliko ljudi lačnih. Neko poročilo navaja več kot 60 velikih lakot od leta 1914, ki so terjale več milijonov življenj. Poleg tega celo v našem času umre vsak dan 40 000 otrok zaradi podhranjenosti in bolezni, ki bi se lahko preprečile.
”Veliki potresi bodo.“ (Luka 21:11) Potresi stresajo Zemljo od začetka prve svetovne vojne sem. Leta 1915 je 32 610 ljudi izgubilo življenje v potresu v Italiji; leta 1920 je drug potres terjal 200 000 žrtev na Kitajskem; leta 1923 je bilo 99 300 mrtvih na Japonskem; leta 1935 je 25 000 ljudi umrlo v potresu na področju današnjega Pakistana; leta 1939 je bilo 32 700 mrtvih v Turčiji; leta 1970 je bilo v Peruju 66 800 smrtnih žrtev; leta 1976 je bilo 240 000 mrtvih na Kitajskem (po nekaterih trditvah celo 800 000); leta 1988 je 25 000 ljudi izgubilo življenje v Armeniji. Nedvomno so bili od 1914. leta sem veliki potresi!
”Na mnogih krajih [bodo] kužne bolezni.“ (Luka 21:11) V letih 1918 in 1919 je okrog 1 000 000 000 ljudi zbolelo za špansko gripo in več kot 20 000 000 jih je umrlo. Toda, to je bil šele začetek. Bolezni, kot so malarija, shristosomiaza (bilharcioza), rečna slepota, akutna diareja in ostale, v deželah v razvoju še vedno pohabljajo in morijo na stotine milijonov ljudi. Razen tega obolenje srca in rak terjata še nadaljnje milijone življenj. Človeštvo pogubljajo tudi spolno prenosljive bolezni. Grozo v srcih današnjih ljudi povzroča smrtonosna šiba AIDS–a. Ocenjujejo, da se vsako minuto okuži nova žrtev, zdravila pa ni na vidiku.
”Krivičnost [se] razmnoži.“ (Matej 24:12, Antonin Chraska) Krivičnost se od leta 1914 divje širi, v našem času pa narašča prav eksplozivno. Umori, posilstva, ropi, gangsterski spopadi — ti ustvarjajo časopisne naslove in radijska ter televizijska poročila. Nesmiselno nasilje pa še naprej neovirano besni. V Združenih državah Amerike oborožen moški izstreli iz brzostrelke sto rafalov v skupino šolarjev — 5 mrtvih, 29 ranjenih. V Angliji ponorel moški z vojaško puško AK–47 pobije 16 ljudi. V Kanadi gre mož, ki sovraži ženske, na montrealsko univerzo in jih tam 14 ubije. Takšni ljudje so kot volkovi, levi, divje zveri, nerazumne živali, rojene zato, da jih lovijo in pobijajo. (Primerjaj Ezekijel 22:27; Sofonija 3:3; 2. Peter 2:12.)
”Ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet.“ (Luka 21:26, AC) Kmalu po eksploziji prvih atomskih bomb je jedrski znanstvenik Harold C. Urey izjavil, kako bo v prihodnosti: ”Jedli bomo v strahu, spali bomo v strahu, živeli v strahu in umrli v strahu.“ Stráhu pred jedrsko vojno se pridružujejo še strah pred hudodelstvi, lakoto, gospodarsko nestabilnostjo, moralnim razsulom, razpadom družine in onesnaženjem Zemlje. Dejansko slabi časi, ki nam jih prikazujejo dnevni časopisi in televizijska poročila, širijo strah vsepovsod.
Apostol Pavel je napisal tudi, kakšne razmere bodo prevladovale v zadnjih dnevih te stvarnosti. Ko beremo njegove besede, beremo kot bi prebirali dnevne novice. ”To pa vedi,“ je zapisal, ”v poslednjih dneh bodo nastopili hudi časi. Ljudje bodo namreč sebični, lakomni, bahavi, prevzetni, nehvaležni bodo in brezbožni, trdosrčni, nespravljivi, obrekljivi, razuzdani, divji brez dobrotljivosti, izdajalski, predrzni in napuhnjeni, bolj se bodo navduševali za naslade kakor za Boga, pobožnost bodo hlinili in prezirali njeno moč. Teh se izogiblji!“ (2. Timoteju 3:1-5)
Ali je vse tako, kot je bilo ”od začetka stvarjenja“?
Apostol Peter je napovedal nadaljnjo značilnost zadnjih dni: ”V poslednjih dneh [bodo] prišli taki, ki se bodo brez vsake spoštljivosti norčevali iz vsega. Ti bodo živeli po svojih strasteh in govorili: ’Kaj je z njegovim obljubljenim prihodom? Odkar so namreč očetje zaspali, je vse ostalo, kakor je bilo od začetka stvarjenja.‘ “ (2. Peter 3:3, 4)
Ko danes pogovor nanese na zadnje dni, se mnogi ljudje posmehujejo in govore: ’Oh, vse te stvari so se že dogajale. Zgodovina se pač ponavlja.‘ S tem pa se spolnjujejo Petrove preroške besede. Odklanjajo namreč opozorila in še naprej ’živijo po svojih strasteh‘. ’Hoté‘ nočejo videti izpolnitev prerokb, ki tako jasno označujejo zadnje dni. (2. Peter 3:5)
Vendar se značilnosti sestavljenega znamenja, ki ga je napovedal Jezus, še nikoli niso izpolnjevale vse hkrati, v tako kratkem razdobju, s tolikšno intenzivnostjo in tako daljnosežnimi posledicami. (Ponovno preglej, na primer Matej 24:3-12; Marko 13:3-8; Luka 21:10, 11, 25, 26.) Še posebej pa bi radi usmerili tvojo pozornost na naslednjo značilnost zadnjih dni, ki je opisana v knjigi Razodetje.
Poglejmo v Razodetje 11:18. Tam piše, da bo Jehova potem, ko zavlada Kristusovo kraljestvo in se razjezijo narodi ter pride čas sodbe, ’pokončal tiste, ki uničujejo zemljo‘. Ali onesnaževanje v našem času ne uničuje okolja? Res je sicer, da so se ljudje vedno okoriščali na račun zemljinega bogastva. Vendar pa zaradi takšnega ravnanja še nikoli niso prišli do stopnje, ko bi lahko ogrožali njeno življenje. Danes pa ljudje imajo to moč, ker se je znanstvena tehnologija od leta 1914 tako hitro izpopolnila. Ko si pohlepni grabijo bogastvo, dejansko uničujejo Zemljo, onesnažujejo okolje in ogrožajo njeno sposobnost ohranjanja življenja.
Danes pa pohlepna potrošniška družba počenja prav to, in sicer, v zastrašujočem obsegu. Posledice so strašne: kisli dež, splošna otoplitev, luknje v ozonski plasti, prenasičenost z odpadki, strupena odlagališča, nevarni herbicidi in pesticidi, jedrski odpadki, razlitja nafte, neprečiščene odplake, ogrožene rastlinske in živalske vrste, mrtva jezera, onesnažena podtalnica, uničeni gozdovi, onesnažena in osiromašena plodna prst, in smog, ki škoduje drevesom in pridelkom, kakor tudi človekovemu zdravju.
Profesor Barry Commoner trdi: ”Prepičan sem, da bo takšno onesnaževanje Zemlje, če ga ne bomo preprečili, nazadnje uničilo sposobnost tega planeta, da nudi ljudem ustrezno bivališče. . . . Problem ni v znanstveni nevednosti, temveč v pohlepu.“ V knjigi State of the World 1987 (Razmere v svetu leta 1987) na 5. strani piše: ”Obseg človeške dejavnosti je pričel ogrožati življenje na Zemlji.“ Glavna serija, ki jo je leta 1990 oddajala državna televizija v Združenih državah Amerike, je imela naslov: ”Pohitimo, rešimo Planet.“
Človek ne bi nikoli zaustavil onesnaževanja; zaustavil ga bo Bog, ko bo uničil tiste, ki uničujejo Zemljo. Bog in njegov nebeški vojaški poveljnik Jezus Kristus bosta to storila, ko bosta izvršila obsodbo nad pridobitniškimi narodi v zaključni bitki Harmagedon. (Razodetje 16:14, 16; 19:11-21)
Nazadnje pa upoštevaj še tole značilnost Jezusove prerokbe o zadnjih dneh: ”Ta dobra vest se bo oznanjevala po vsej naseljeni Zemlji, v pričevanje vsem narodom; in potem bo prišel konec.“ (Matej 24:14, New World) Omenjena dobra vest govori o tem, da Božje kraljestvo že vlada v nebesih in bo kmalu uničilo današnjo pokvarjeno ureditev ter obnovilo raj na Zemlji. Res so dobro vest oznanjevali že prej, a nikoli po vsej naseljeni Zemlji. Od leta 1914 pa Jehovove priče opravljajo to delo po vsem svetu kljub preganjanju, ki ga je napovedal Jezus, kot so vladne prepovedi, nasilje drhali, zaporne kazni, mučenja in številne smrtne kazni.
Leta 1914 je 4 000 Jehovovih prič oznanjalo to dobro vest. Njihovo število pa stalno raste, tako da jih je lansko leto oznanjevalo že dobrih 4 000 000 v 212–tih deželah in v kakšnih 200 jezikih. Razdelili so na stotine milijonov Biblij, knjig in časopisov, vodili na milijone biblijskih študijev na domovih ljudi in organizirali kongrese na ogromnih stadionih po vsem svetu. Tako izredno obsežno pričevanje glede Kristusa, Božjega kraljestva in rešitve, se nikoli ne bi moglo opraviti pred 1914. letom. Za oznanjevanje v takšnem obsegu so bili nujni sodobni tiskarski stroji, potovalne ugodnosti, računalniki, telefaksi ter tudi transportne in komunikacijske zveze, ki pa so na razpolago samo v našem času.
Jeruzalem Jeremijevih dni je bil opozorjen glede prihajajočega uničenja; in čeprav so se njegovi prebivalci samo posmehovali, je bilo le-to bližje kot so mislili. Danes se oznanjuje še veliko bolj pomembno opozorilo o uničenju v Harmagedonu, podprto pa je z mogočnimi dokazi. (Razodetje 14:6, 7, 17-20) Milijonom so otopela ušesa. Čas pa se izteka; bližje je kot mislijo. Je bližje kot misliš ti?
[Slika na strani 7]
V Jeremijevem času je bilo bližje kot so mislili