Jezusovo življenje in služba

Lazarjevo vstajenje

JEZUS skupaj s svojimi spremljevalci prispe do Lazarjevega groba. To je pravzaprav votlina, katere vhod je pokrit s kamnom. »Odvalite kamen,« reče Jezus.

Marta ugovarja, saj še ni dojela, kaj namerava Jezus storiti. »Gospod,« reče, »ima že zadah, saj je že četrti dan.«

Toda Jezus jo vpraša: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božjo slavo, če boš verovala?«

Tako so kamen odmaknili. Jezus nato povzdigne oči in moli: »Oče, zahvalim se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vselej uslišiš, toda zaradi ljudi, ki stoje okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« Jezus moli na javnem mestu, da bi ljudje vedeli, da bo tisto, kar se je namenil storiti, opravil z močjo, ki jo bo dobil od Boga. Nato zakliče z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!«

V tem je Lazar prišel ven. Njegove roke in noge so še vedno povezane s povoji in obraz ovit s prtom. »Razvežite ga in pustite, naj hodi,« reče Jezus.

Mnogi Judje, ki so prišli tolažit Marijo in Marto, so zaradi tega čudeža pričeli verovati v Jezusa. Drugi pa so odšli k farizejem, da jim povedo, kaj se je zgodilo. Farizeji in duhovniki so takoj sklicali zbor na judovskem višjem sodišču, sinedriju.

V sinedriju so se zbrali farizeji, saduceji, duhovniki, sedanji veliki duhovnik Kajfa in bivši veliki duhovniki. Ti so se takole pritoževali: »Kaj naj storimo, ker dela ta človek veliko znamenj. Če ga pustimo tako delati, bodo vsi verovali vanj. Prišli bodo Rimljani in nam bodo vzeli oblast nad templjem in narodom.«

Verski voditelji sicer priznavajo, da dela Jezus ‚mnoga znamenja‘, toda skrbita jih le njihov položaj in oblast. Od mrtvih obujeni Lazar je močan udarec še zlasti za saduceje, ki ne verjamejo v vstajenje.

Sedaj spregovori Kajfa, ki je morda tudi sam saducej: »Vi nič ne veste in ne pomislite! Za vas je bolje, da en človek umrje za ljudstvo in da ne propade ves narod.«

Bog je vplival na Kajfa, da je izgovoril te besede, kajti pozneje je apostol Janez pisal: »Tega pa [Kajfa] ni rekel sam od sebe.« Kajfa je pravzaprav menil, da bi Jezusa morali ubiti, ker bi mu le tako preprečili, da ne bi še naprej spodkopaval njihovo oblast in vpliv. Toda Janez je zapisal, da je ‚Kajfa prerokoval, da mora Jezus umreti za narod, pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi zbral razkropljene Božje otroke‘. In v resnici je bil Božji namen v tem, da njegov Sin umre kot odkupna žrtev za vse ljudi.

Kajfu je tako uspelo nagovoriti člane sinedrija, da se lotijo priprav za Jezusovo usmrtitev. Toda Jezus je odšel drugam, saj je za te namene verjetno zvedel od Nikodema, člana sinedrija, ki mu je bil naklonjen. Jan. 11:38–54, EI.

◆ Zakaj je Jezus molil na javnem mestu preden je od mrtvih obudil Lazarja?

◆ Kako so se odzvali tisti, ki so bili priče vstajenju?

◆ Iz česa se vidi brezbožnost članov sinedrija?

◆ Kakšen je bil Kajfov namen, toda za kakšno prerokovanje ga je uporabil Jehova?