Jezusovo življenje in služba

Jezus pošlje na oznanjevanje še 70 učencev

BILA je jesen leta 32. n. št, in tri leta so minila, odkar se je Jezus krstil. Pred kratkim so Jezus in njegovi učenci bili na šotorskem prazniku v Jeruzalemu in očitno so še vedno bili blizu Jeruzalema. Pravzaprav je Jezus večino zadnjih šestih mesecev svoje službe preživel bodisi v Judeji ali onstran Jordana, v pokrajini Pereji. Tudi to področje je bilo potrebno obdelati.

Res je po pashi leta 30. n. št. Jezus kakšnih osem mesecev oznanjal v Judeji. Toda, ko so ga Judje med pasho leta 31. n. št. skušali umoriti, je poldrugo leto poučeval samo po Galileji. V tem času je razvil veliko, dobro usposobljeno organizacijo oznanjevalcev, kakršne kdaj prej ni imel. Tako se je tedaj odpravil na zaključni, intenzivni oznanjevalski pohod v Judejo.

Jezus se je na ta pohod odpravil s 70 učenci, ki jih je na delo poslal po dva in dva. Tako je takrat na področju delalo 35 oznanjevalskih dvojic. Ti učenci so šli naprej v vsako mesto in kraj, v katere je nameraval priti tudi Jezus, ki so ga očitno spremljali njegovi apostoli.

Namesto da bi 70 učencev poslal v sinagoge, jim je Jezus dejal, naj gredo v zasebne hiše: »V katerokoli hišo pridete, recite najprej: »Mir tej hiši! In če bo v njej prebival miroljuben človek, bo na njem počival vaš mir.« Kakšna je bila njihova vest? »Govorite jim: ‚Približalo se vam je Božje kraljestvo.‘« Glede dejavnosti 70 učencev je v delu Matthew Henry’s Commentary piše: »Podobno kot njihov gospodar, so tudi oni v vsakem kraju, ki so ga obiskali, oznanjevali od hiše do hiše.«

Jezus je teh 70 učencev poučil podobno kot dvanajsterico, ki jo je poslal na oznanjevanje po Galileji leto dni pred tem. Sedemdesetorico ni le opozoril pred nasprotovanjem, s katerim se bodo srečali, in jih pripravil, kako naj stanovalcu posredujejo vest, ampak jim je podelil tudi moč, da so lahko ozdravljali bolne. Ko je Jezus prišel pozneje za njimi, so si mnogi ljudje močno želeli srečanja z Gospodarjem, čigar učenci so lahko delali tako čudovite stvari.

Oznanjevanje 70 učencev in tudi delo Jezusa, ki se jim je pozneje priključil, je bilo razmeroma kratkotrajno. Kmalu se je 35 dvojic oznanjevalcev Kraljestva pričelo vračati k Jezusu. »Gospod«, so veseli pripovedovali, »celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« Takšno dobro poročilo o delovanju je Jezusa gotovo navdušilo, saj je dejal: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padal z neba. Dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone.«

Jezus je vedel, da bodo po rojstvu Božjega kraljestva v času konca, satan in njegovi demoni vrženi iz nebes. Ta padec nevidnih demonov, ki so ga povzročili ljudje, je služil kot dodatno zagotovilo, da se bo to zares zgodilo. Zato je Jezus o bodočem padcu satana z nebes govoril tako prepričljivo. Toda 70 učencem je v simboličnem smislu bila dana sposobnost, da stopajo na kače in škorpijone. Pa vendar jim je Jezus dejal: »Vendar se ne veselite, da so vam duhovi pokorni, pač pa se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«

Jezus je bil vesel in je javno slavil svojega očeta, ker je uporabil te ponižne služabnike na tako mogočen način. Svojim učencem pa je dejal: »Srečne oči, ki gledajo, kar vidite vi! Povem vam namreč: veliko prerokov in kraljev si je želelo videti, kar gledate vi, pa niso videli, in slišati, kar poslušate vi, pa niso slišali.« Luka 10:1—24, JP; Matej 10:1—42; Razodetje 12:7—12.

◆ Kako to, da je Jezus videl satana pasti z nebes?

◆ V kakšnem smislu so 70 učenci stopali na kače in škorpijone?

◆ Kje je Jezus oznanjal tri leta in v katerem področju je deloval v zadnjih šestih mesecih svoje službe?

◆ Kam je Jezus poslal 70 učencev iskat ljudi?