Ali so ljudje kdaj videli Boga?

ZNANI patriarh Abraham, ki je živel več kot 1900 let pred Kristusovim rojstvom, je bil s Stvarnikom v tako prisrčnem odnosu, da je bil imenovan »prijatelj Božji«. (Jakob 2:23) V kolikor bi nekdo imel prednost videti Boga, bi to gotovo bil Abraham. Nekoč so prišli k njemu trije obiskovalci z Božjim sporočilom. Abraham je enega med njimi ogovoril kot Jehovo. Ali to pomeni, da je Abraham dejansko videl Boga?

Poročilo o tem najdemo v 1. Mojzesovi 18:1—3. Tam beremo: »In prikaže se mu Jehova pri hrastih Mamrejevih, ko je sedel pri vratih šatora svojega ob dnevni vročini. In povzdigne oči in pogleda, in glej, trije možje se ustavijo pred njim; ko jih zazre, jim priteče naproti od vrat šatora svojega ter se prikloni do tal in reče: ‚Gospod moj (Jehova NS), če sem našel milost v tvojih očeh, ne pojdi, prosim, mimo svojega hlapca.‘«

Kasneje so Abraham in trije obiskovalci z nekega višje ležečega kraja gledali navzdol na Sodomo in dva izmed obiskovalcev sta se nato napotila v mesto. V 22. vrsti nato piše: »Abraham pa je stal še pred Jehovo«. Iz tega bi lahko sklepali, da je Jehova stal pred Abrahamom v snovnem, mesenem telesu. To mnenje zastopajo tudi tisti, ki verujejo, da sta Bog in Jezus Kristus ena in ista oseba.

Biblijski učenjak Melancthon W. Jacobus takole komentira 1. Mojzesovo 18:3: »Tu se Bog med ljudmi prvič pojavi kot človek, da bi pokazal resničnost svojega obstoja in sorodnost z ljudmi in s tem patriarhu zagotovil božansko zavezništvo in skupnost.« Kdor deli to mnenje, bo verjetno zaključil, da je Abraham s svojimi dobesednimi očmi gledal Jehovo in da so osebe, ki so videle Jezusa Kristusa, prav tako videle Boga. Toda ali je tak zaključek v skladu z Biblijo?

Kaj je dejal Jezus

Jezus Kristus ni oznanjal, da je utelešeni Bog, ampak je rekel: »Sin Božji sem.« (Janez 10:36) Kot popolni Božji zastopnik je rekel tudi naslednje: »Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in sodba moja je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.« (Janez 5:30) Ko je Jezus visel na mučilnem kolu in molil k našemu velikemu Stvarniku v nebesih, je uporabil naslednje besede: »Moj Bog, moj Bog.« (Matej 27:46) Po svojem vstajenju je rekel Mariji Magdaleni: »Grem gori k svojemu Očetu in vašemu Očetu in svojemu Bogu in vašemu Bogu.« (Janez 20:1, 17) Ker Jezus Kristus ni bil Bog v človeški podobi, ni mogel nihče, ki ga je videl, trditi, da je videl Boga.

Janez, apostol, ki ga je Jezus posebno ljubil, je potrdil, da apostoli s tem, ko so gledali Jezusa, nikakor niso videli Boga. Janez je pod navdihnjenjem napisal: »Boga ni nikoli nihče videl.« (Janez 1:18) Koga je potem videl Abraham? Kot pomoč za iskanje odgovora na to vprašanje, nam lahko služi to, kar je doživel Mojzes.

V katerem smislu je Mojzes videl Boga

Mojzes je ob neki priložnosti izrazil željo, da bi videl Boga. V 2. Mojzesovi 33:18—20 beremo: »‚Pokaži mi [Mojzesu], prosim, slavo svojo.‘ In odgovori [Bog]: ‚Storim, da pojde mimo tebe vsa dobrota [slava, NS] moja, in klical bom ime Jehovino pred teboj; in milostljiv bodem, komur hočem biti milostljiv, in usmilim se, kogar se hočem usmiliti.‘ In reče: ‚Ne moreš videti obličja mojega, zakaj človek me ne more videti in ostati živ.‘«

Bog je Mojzesu dovolil, da je videl, kako je šla mimo njega Božja slava. Od 21. do 23. vrste piše: »In Jehova reče: ‚Glej, prostor je pri meni, tu se postavi na skalo. In zgodi se, ko pojde mimo slava moja, da te postavim v skalno razpoko in te pokrijem z roko svojo, dokler ne pojdem mimo. Potem odmaknem roko svojo, in videl me boš odzadaj, a obličja mojega ne bode videti.‘«

V soglasju s tem, kar je Jehova rekel Mojzesu, in tem ,kar je zapisal apostol Janez, Mojzes torej ni videl utelešenega Boga. Videl je le odsev mimoidoče Božje prisotnosti in še takrat je moral biti zaščiten od Boga. Očitno je torej, da Mojzes ni videl Boga osebno.

Ko je Mojzes govoril z Bogom »iz obličja v obličje«, kot piše v 2. Mojzesovi 33:11, nikakor ni imel vizualnega stika z Jehovo. Ta izraz zgolj opisuje, na kakšen način se je Mojzes pogovarjal z Jehovo, ne pa, da je videl Boga. Govoriti z Bogom »iz obličja v obličje« pomeni vzajemen pogovor. Na podoben način se lahko dve osebi pogovarjata po telefonu, ne da bi se videli.

Ko je govoril z Bogom in od njega dobival navodila, Mojzes teh sporočil ni dobil s pomočjo vizij, kot je bil to primer pri večini drugih prerokov. Na to usmerjajo pozornost besede iz 4. Mojzesove 12:6—8, kjer beremo: »In veli: ‚Poslušajta besede moje: Če je kdo med vami prerok, njemu se dam jaz, Jehova, na znanje v prikazni, v sanjah bom govoril z njim. Ali nikar tako hlapec moj, Mojzes; on je v vsej hiši moji zvest. Od ust do ust govorim z njim, očitno in ne s temnimi besedami, in vidi podobo Jehovino.‘« V katerem smislu je Mojzes videl »Jehovino podobo«?

Mojzes jo je zagledal, ko je bil z Aronom in nekaterimi drugimi možmi na gori Sinaj. V 2. Mojzesovi 24:10 najdemo naslednje poročilo: »In videli so Boga Izraelovega: in pod njegovimi nogami je bilo kakor tla iz safirovih plošč in kakor nebo, kadar je jasno.« Toda, kako so lahko Mojzes in nekateri možje »videli Izraelovega Boga«, ko pa mu je Bog vendar rekel, da ga »človek ne more videti in ostati živ«? Pojasnilo najdemo v 11. vrsti, kjer piše: »In ni iztegnil roke svoje zoper plemenitnike Izraelovih sinov, in videli so Boga in so jedli ni pili.« Torej so Mojzes in ostali videli Božjo podobo le s pomočjo vizije.

Zastopan po angelih

Velikemu Stvarniku vesolja ni potrebno stopiti z njegovega nebeškega bivališča, da bi ljudem posredoval sporočila. Biblija poroča samo o treh primerih, ko je bilo slišati Božji glas, in sicer takrat, ko je bil njegov Sin na zemlji. V ostalih primerih pa je Bog vedno uporabljal angele, da so ljudem posredovali njegova sporočila. (Matej 3:17; 17:5; Janez 12:28) Celo zakon zaveze, ki ga je dal Izraelcem na gori Sinaj, je Bog posredoval s pomočjo angela, čeprav je izgledalo, kot da je Mojzes govoril s samim Bogom. Apostol Pavel piše v zvezi s tem: »Čemu torej postava? Dodana je bila zavoljo prestopkov, dokler ne bi prišel zarod, kateremu je bila dana obljuba, razglasili pa so jo angeli po sredniku.« (Galačanom 3:19, JP)

Da je Mojzes v resnici govoril z angelom, ki je zastopal Boga, vidimo tudi iz Apostolskih del 7:38, kjer piše: »Ta je tisti, ki je bil pri zboru v puščavi z angelom, ki mu je govoril na gori Sinajski in z očeti našimi.« Ta angel je bil osebni govornik Boga Jehove, Stvarnika, in je govoril z Mojzesom, kakor da bi govoril Bog osebno.

Angel, ki je Mojzesu iz gorečega grma posredoval Božje sporočilo, je prav tako služil kot govornik. V 2. Mojzesovi 3:2 je označen kot Jehovin angel: »In prikaže se mu angel Jehovin v plamenu ognja iz sredi grma.« V 4. vrsti piše: »Ko pa vidi Jehova, da stopa bliže, da bi pogledal, mu zakliče Bog sredi grma.« Po poročilu iz 6. vrste je angel, uporabljen kot Božji govornik, rekel: »Jaz sem Bog očeta tvojega, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Ko se je Mojzes pogovarjal s tem Božjim osebnim zastopnikom, je govoril, kakor da bi govoril s samim Jehovo. (2. Mojzesova 4:10)

V 6. poglavju knjige Sodnikov najdemo še nadaljnji primer nekega človeka, ki je govoril z Bogom preko angela, Božjega zastopnika. V 11. vrsti je ta posredovalec Božjega sporočila imenovan »Jehovin angel«. Tam beremo: »In angel Jehovin pride ter sede pod hrast v Ofri, ki je bil Joasa Abiezrita; in sin njegov Gideon je otepal pšenico v tlačilnici, da bi ž njo bežal izpred Madiancev.« O tem slu, »Jehovinem angelu«, nadalje piše tako, kakor da bi šlo za samega Jehovo. V 14. in 15. vrsti piše: »In Jehova se obrne od njega ter veli: ‚Pojdi v tej moči svoji in reši Izraela Madianove roke! Nisem li te jaz poslal?‘ On pa reče: ‚Ah Jehova (NS), s čim naj rešim Izraela?‘« Biblijsko poročilo torej govori o angelu, ki ga je videl Gideon in se z njim pogovarjal, kakor da je bil sam Bog Jehova. Toda v 22. vrsti pravi Gideon: »Gorje mi, gospod Jehova, ker sem videl angela Jehovinega iz obličja v obličje!« Angel je govoril natanko tisto, kar mu je naročil Jehova. Torej je Gideon govoril z Bogom preko tega angela, ki je služil kot govornik.

Preglejmo tudi primer Samsonovih staršev, Manoaha in njegove žene. V tem poročilu je angel, ki je služil kot sel, prav tako označen kot »Jehovin angel« in »angel resničnega Boga«. (Sodniki 13:2—18) Manoah je rekel svoji ženi, kakor je razvidno iz 22. vrste: »Gotovo skoraj umreva, ker sva videla Boga.« Manoaha je obhajal ta občutek, čeprav v resnici ni videl Boga Jehove, ampak le utelešenega Božjega osebnega govornika.

»Boga ni nikoli nihče videl«

Sedaj lahko razumemo, zakaj je Abraham nagovoril utelešenega angela, kakor bi govoril s samim Bogom. Ker je ta angel povedal natanko to, kar je Bog želel reči Abrahamu in ga je ob tej priliki osebno zastopal, lahko v biblijskem poročilu piše, da »se mu je prikazal Jehova«. (1. Mojzesova 18:1)

Zamislimo si, da lahko angel, ki ga Bog uporablja kot govornika, prenaša njegova sporočila podobno, kot lahko mi naše besede posredujemo neki drugi osebi preko telefona ali oddajnika. Zato lahko razumemo, zakaj so Abraham, Mojzes, Manoah in drugi govorili z utelešenimi angeli, kakor da bi govorili z Bogom. Te osebe so sicer videle angele, pa tudi Božjo slavo, ki so jo angeli odsevali, vendar Boga niso mogli videti. Torej ne obstaja nikakršno nesoglasje z izjavo apostola Janeza: »Boga ni nikoli nihče videl.« (Janez 1:18) Ti ljudje niso videli Boga samega, ampak angele, ki so služili kot njegovi zastopniki.