Vprašanja bralcev

◼ Ali so bili Judje zakonito pooblaščeni za izvršitev smrtne kazni nad Jezusom, kot bi se lahko sklepalo na osnovi Pilatovih besed, zapisanih v Janezu 19:6?

Ne moremo z gotovostjo vedeti, ali so Rimljani takrat pooblastili Jude za izvrševanje smrtne kazni.

Potem ko so judovski voditelji dosegli, da so Jezusa prijeli, so mu na nek način sodili. Med sojenjem »so iskali lažnivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga usmrtili«. (Matej 26:59, JP, 60, 65, 66) Toda, potem ko so »sklenili, da Jezusa usmrtijo«, so ga izročili rimskemu namestniku Pilatu. (Matej 27:1, 2, JP)

To je mnoge pripeljalo do zaključka, da Rimljani takrat Judom niso dovolili, da bi Jezusa Kristusa usmrtili na podlagi te religiozne obtožbe. To gledišče navidezno potrjuje odgovor Judov, ko jim je Pilat predlagal, naj obtoženemu sodijo po judovskih zakonih. Takole so odgovorili: »Mi ne smemo nikogar usmrtiti.« (Janez 18:31, JP) Pravzaprav izročila v jeruzalemskem Talmudu govorijo, da so Judje 40 let pred uničenjem Jeruzalema leta 70. n. št., izgubili pravico do izvrševanja smrtne kazni nad prestopniki.

Zato presenečajo Pilatove besede iz Janeza 19:6. Ko je odgovarjal na glasne zahteve religioznih voditeljev, naj Jezusa pribije na mučilni kol, je Pilat rekel: »Vzemite ga vi in ga pribijte na mučilni kol, kajti jaz na njem ne vidim nobene krivice.« (NS) Tako izgleda ta izjava kot navidezno nasprotje temu, kar so Judje dejali v Janezu 18:31.

Judovski zgodovinar Jožef Flavij podaja poročilo očividca, ki lahko osvetli to nasprotje. Poroča, da so se med rimskim napadom na Jeruzalem leta 70. n. št. uporniki zatekli v področje templja. Nekateri izmed teh okrvavljenih borcev so stopili tja, kamor niso smeli, ker so ti prostori bili sveti. Generalu Titusu se je taka oskrunitev prostorov, ki so jih celo Rimljani imeli za svete, zdela odvratna, zato je vzkliknil:

»Ostudneži! Ali niste postavili te ograje [nizko prepreko, ki je ločevala del dvorišča], da bi varovala vaše svetišče? Ali niste na tem prostoru razmestili kamnite plošče, na katerih ste z grškimi in našimi črkami vsem prepovedali stopiti prek ograje? In ali vam nismo dali dovoljenja, da usmrtite vsakogar, ki bi stopil preko, pa če tudi bi bil Rimljan? Zakaj torej, vi pregrešni ljudje, sedaj teptate v njem mrtva trupla?« (Judovske vojne, prevedel G. A. Williamson, str. 312, podčrtano od nas.)

Čeprav Rimljani Judom niso dovolili kaznovati ljudi za civilne prekrške, pa izgleda, da so jim dovolili izvrševati smrtne kazni zaradi določenih religioznih prestopkov, ki zaslužijo smrt. Judje, ki so Jezusa izročili Pilatu, so morda mislili, da bi bilo bolje, če bi ga usmrtili Rimljani, morda zato, da bi njegova smrt bila manj odbijajoča, in bi tako vsako negodovanje množice bilo uperjeno le proti tujcem. (Galačanom 3:13; 5. Mojzesova 21:23) Pilat pa se je morda hotel izogniti tem problemom, zato jim je dejal: »Vzemite ga vi in ga pribijte na mučilni kol.« Morda je dal tudi vedeti, da bi po njegovem mnenju morali judovski voditelji prevzeti odgovornost za Jezusovo smrt, če bi šlo za dovolj tehten religiozni spor.