Služimo Jehovi enodušno
»Takrat izpremenim narodom ustnice, da bodo čiste, da bi vsi klicali ime Jehovino in mu služili enodušno.« — ZEFANIJA 3:9
1., 2. a) Katero prerokbo Jehova ta čas spolnjuje? b) Katera vprašanja se pojavljajo ob njej?
TEGA, kar danes dela Bog Jehova, ljudje nikdar ne bi mogli narediti. Kakih 3 000 različnih jezikov govorimo ljudje v tem razdeljenem svetu, Bog pa prav zdaj spolnjuje prerokbo: »Tedaj bom dal ljudstvu spet čiste ustnice, da bodo vsi klicali moje (Jehovino) ime in mi služili v skupni vnemi.« (Zefanija 3:9, EI)
2 Kakšne so te »čiste ustnice« ali »čisti jezik« (NS)? Kdo jih ima? In kaj pomeni služiti Jehovi »v skupni vnemi«?
Tisti, ki govorijo s »čistimi ustnicami«
3. Kaj so »čiste ustnice« in zakaj tisti, ki jih imajo, niso med seboj razdeljeni?
3 Na dan binkošti 33. leta našega štetja je bil na Jezusove učence izlit Božji sveti duh. Ta jim je dal moč, da so govorili v jezikih, ki se jih niso nikdar učili. Tako so lahko ljudem v njihovih jezikih pripovedovali o ‚velikih Božjih delih‘. Jehova je s tem pričel zbirati ljudi vseh narodnosti. (Apostolska dela 2:1—21, 37—42) Ko so ti verni pogani potem postali Jezusovi sledilci, je Božje ljudstvo v resnici postalo mnogojezično in mednarodno. Nič več jim niso na poti stale posvetne ovire, ker so pač vsi govorili s »čistimi ustnicami«. To je čisti jezik svetopisemske resnice, ki ga je napovedal že Zefanija v 3:9. (Efežanom 4:25) Tisti, ki govorijo s »čistimi ustnicami« si med seboj ne nasprotujejo, ampak »vsi eno govore, ... popolnoma složni v enem umu in eni misli«. (1. Korinčanom 1:10)
4. Kako je v Zahariju 3:9 nakazana možnost večjezičnega in večrasnega sodelovanja in kje lahko to najdemo danes?
4 Ko bi dobili »čiste ustnice«, bi lahko ljudje vseh narodov služili Jehovi ‚z ramo ob rami‘ ali dobesedno ‚kot eden‘. Bogu bi služili »enodušno (The New English Bible), »soglasno« (The New American Bible) ali »v enodušnem soglasju kot eden« (The Amplified Bible). Neki drug prevod pravi na tem mestu: »Tedaj očistim vsem ljudstvom njihove ustnice, da bodo lahko vsi klicali Jehovino ime in sodelovali v njegovi službi.« (Byington) Samo med Jehovinimi pričami pa bomo našli, kako vsi jeziki in rase sodelujejo pri Božji službi.
5. Na kakšen način lahko Jehovine priče uporabljajo katerikoli jezik?
5 Jehovine priče govorijo svetopisemsko resnico s »čistimi ustnicami«, zato lahko katerikoli človeški jezik uporabijo za najbolj vzvišen namen — da hvalijo Boga in oznanjujejo dobro vest o njegovem Kraljestvu. (Marko 13:10; Titu 2:7, 9; Hebrejcem 13:15) Ali ni čudovito, kako te »čiste ustnice« pomagajo ljudem vseh narodnosti, da v skupni vnemi služijo Jehovi!
6. Kako Jehova gleda na ljudi in kaj nam bo pomagalo, če je v srcu kakšnega kristjana še zmeraj nekaj pristranskosti?
6 Ko je Peter oznanjeval Korneliju in drugim poganom, je dejal: »Zdaj zagotovo vem, da Bog ni pristran, ampak sprejema iz kateregakoli ljudstva vsakogar, ki se ga boji in ravna pravično.« (Apostolska dela 10:34, 35, Byington) Po nekaterih drugih prevodih Jehova »ne gleda na osebo«, »ne dela razlik med ljudmi« in »ne dovoli protekcije«. (Ekumenski prevod, Phillip, New International Version) In ker smo Jehovini služabniki, bi morali na vse ljudi in na vse narodnostne skupine gledati tako kot on. Kaj pa, če pristranskost nekako ne »gre« iz kristjanovega srca? Potem bo najbrž pomagalo, če se takšen spomni, kako naš nepristranski Bog ravna s svojimi služabniki iz vseh ljudstev, plemen in jezikov.a
Vsi so dragoceni
7. Kako se kristjani različnih narodnosti in ras med seboj ne razlikujejo, kar se tiče njihovega odnosa do Boga?
7 Če si krščena Jehovina priča, potem si gotovo že ‚zdihoval in tožil nad gnusobami, ki se godijo v tem sprijenem sestavu‘. (Ezekijel 9:4) Bil si ‚mrtev zaradi svojih grehov‘, pa te je Bog milostno spravil s seboj po svojem Sinu, Jezusu Kristusu. (Efežanom 2:1 —5; Janez 6:44) Z vsem tem se nisi prav nič razlikoval od vseh drugih tvojih sovernikov. Tudi njih je mučila sprijenost, bili so ‚mrtvi zaradi svojih grehov‘ in so potem po Jezusu Kristusu prejeli Božjo milost. In ne zaradi rase niti zaradi narodnosti, ampak zaradi svoje vere zdaj vsi skupaj stojimo pred Jehovo kot njegove priče. (Rimljanom 11:20)
8. Kako se danes spolnjuje prerokba iz Hagajeve knjige 2:7?
8 Preroške besede iz Hagajeve knjige 2:7 nam pomagajo spoznati, kako naj gledamo na sovernike drugih narodnosti. Jehova izjavlja: »Potresem vse poganske narode, in pridejo dragocenosti vseh narodov, in to hišo napolnim s slavo.« To napovedano povzdigovanje čiste vere se je zgodilo v Božjem pravem templju, tam, kjer najdemo pravo bogočastje. (Janez 4:23, 24) Kaj pa so »dragocenosti vseh narodov«? To so vsi tisti tisoči pravicoljubnih ljudi, ki se z naklonjenostjo odzivajo oznanjevanju Božjega kraljestva. Iz vseh ljudstev in ras se stekajo h ‚gori Jehovine hiše‘, postajajo njegove krščene priče in sodelavci mednarodne »velike množice«. (Izaija 2:2—4; Razodetje 7:9) Tisti, ki častijo Jehovo v njegovi zemeljski organizaciji, so čisti, moralni, pobožni — brez dvoma zelo dragoceni. Vsak pravi kristjan bo torej zagotovo hotel pokazati bratsko ljubezen vsem tem dragocenim ljudem, ki jih sprejema tudi naš nebeški Oče.
Njihova nova osebnost
9. Zakaj bi se morali vsi, ko smo postali kristjani, spremeniti, čeprav prej nismo bili kdove kako naklonjeni tujcem?
9 Naši duhovni bratje in sestre po vsem svetu so dragoceni tudi zato, ker so ubogali nasvet, naj ‚slečejo staro osebnost z njenimi deli vred in oblečejo novo‘. Ta se »prenavlja za polno spoznanje, po podobi svojega Stvarnika. Kjer je to, ni več Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus.« (Kološanom 3:9—11, JP) Če kdo prej ni prav visoko cenil Judov ali Grkov ali kateregakoli drugega tujca, bi se moral zdaj, ko je postal kristjan, spremeniti. Vsi, ki so oblekli ‚novo osebnost‘, negujejo v sebi in tudi navzven kažejo sadove Božjega svetega duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobroto, vero, usmiljenje in samoobvladanje. (Galačanom 5:22, 23) Zaradi tega jih drugi častilci Jehove sprejemajo.
10. Kako nam lahko pomaga nasvet iz Pisma Titu 1:5—12, če radi podcenjujemo sovernike drugih narodnosti in ras?
10 Za razliko od Jehovinih služabnikov nekateri posvetni ljudje druge narodnosti prezirajo. Neki prerok iz Krete je o svojih sonarodnjakih nekoč dejal: »Krečani so vedno lažniki, grde zveri, leni trebuhi.« Apostola Pavla so spomnili na te besede, ko se je izkazalo, da bo treba utišati krive učitelje med kristjani na Kreti. Toda Pavel gotovo ni rekel: ‚Vsi Krečani so lažniki, obrekljivi, leni in požeruhi.‘ (Titu 1:5—12) Ne, kajti kristjan drugih ne prezira. Večina tistih kristjanov na Kreti je oblekla ‚novo osebnost‘, in nekateri so se usposobili celo za starešine. Prav je, da smo na to pozorni, še posebej, če nas kdaj daje skušnjava, da bi o svojih duhovnih bratih in sestrah iz kakšnega drugega naroda govorili prezirljivo.
Druge imejmo za višje od sebe
11. Kaj lahko naredi kristjan, če je v njegovem srcu kakršnakoli pristranskost?
11 Če ima kristjan predsodke do kakšne druge rase ali narodnosti, se bo to kmalu pokazalo v njegovih besedah in dejanjih. To pa bo lahko v ljudeh zbudilo užaljenost, posebej še, če je skupščina sestavljena iz ljudi različnih narodnosti. Najbrž noben kristjan ne bo v enotnost Božjega ljudstva hotel vnesti take napetosti. (Psalm 133:1—3) Če v kristjanovem srcu obstaja takšna pristranost, bo prav, da takole misli: »Preišči me, o Bog, spoznaj moje srce, preskusi me, spoznaj moje misli! In glej, da po slabi poti ne hodim; in vodi me po poti večnosti.« (Psalm 139:23, 24, EI)
12. Zakaj ni prav, da se hvalimo s svojo narodnostjo?
12 Prav je, da si priznamo, da smo vsi nepopolni, in da nikakor ne bi mogli obstati pred Bogom, če ne bi bilo Kristusove žrtve. (1. Janezov 1:8 do 2:2) Kaj nas potem dela drugačne od drugih? Vse, kar imamo, smo dobili, zakaj bi se potem ponašali s svojo narodnostjo? (Primerjaj 1. Korinčanom 4:6, 7.)
13. Kako lahko prispevamo k enotnosti skupščine in kaj se lahko naučimo iz Pisma Filipljanom 2:1—11?
13 K enotnosti v skupščini bomo prispevali tako, da bomo lastnosti drugih priznali in cenili. Judovski apostol Pavel nam je gotovo dal misliti, ko je poganom v Filipih rekel: »Dopolnite moje veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, enega duha in enega mišljenja. Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe.« Za zgled, kakšni naj bomo do drugih ras in narodnosti, nam je Jezus Kristus. Čeprav je bil mogočno duhovno bitje, je »postal podoben ljudem« in se ponižal do sramotne smrti na mučilnem kolu v prid grešnim ljudem iz vseh ras in narodnosti. (Filipljanom 2:1—11, JP) Ali naj kot Jezusovi sledilci potem ne bomo tudi mi prijazni, ponižni, sočutni in ali naj ne štejemo drugih višje od sebe?
Poslušajmo in glejmo
14. Kako si je že marsikdo pomagal, da je znal druge ceniti višje od sebe?
14 Druge bomo imeli za višje od sebe, če jim bomo znali prisluhniti in če bomo pazljivo opazovali njihovo vedenje. Morda bomo morali odkrito priznati, da nas je starešina — morda druge rase — prekosil v dajanju učinkovitih nasvetov v teokratični šoli oznanjevanja. Opazili bomo, da mu njegova duhovnost, ne pa izgovorjava, pomaga do dobrih rezultatov, ko pomaga sovernikom, da bi postali dobri oznanjevalci Božjega kraljestva. In jasno nam bo, da njegove napore blagoslavlja sam Jehova.
15. Kaj lahko opazimo, če pazljivo poslušamo, kaj govorijo soverniki?
15 Ko se pogovarjamo z brati ali s sestrami in ko poslušamo njihove komentarje na sestankih, morda opazimo, da nekateri mnogo bolje razumejo kakšne svetopisemske resnice, kot jih razumemo sami. Zazdi se nam nemara, da je njihova bratovska ljubezen močnejša, da imajo globljo vero ali pa se zdi, kot da bolj zaupajo v Jehovo. In naj so potem naše narodnosti ali ne, na vsak način zbujajo v nas ljubezen in dobra dela, pomagajo nam krepiti vero in nas motivirajo, da še bolj zaupamo v našega nebeškega Očeta. (Pregovori 3:5, 6; Hebrejcem 10:24, 25, 39) Jehova jim je očitno blizu, bodimo jim še mi. (Primerjaj Jakobov list 4:8.)
Blagoslovljeni in okrepljeni
16., 17. Pokaži, da Jehova brez pristranskosti blagoslavlja vse rase in narodnosti.
16 Jehova brez predsodkov blagoslavlja ljudi vseh ras in narodnosti. Poglejmo si za dokaz, kaj se je dogajalo v Braziliji. Tam za vest o Božjem kraljestvu niso slišali najprej iz ust tujih misijonarjev, ampak od osmih brazilskih mornarjev. To se je zgodilo 1920. leta. Zdaj je Božji blagoslov viden, kajti v službenem letu 1987 je tam oznanjevalo Božje kraljestvo 216 216 ljudi; Brazilija ima 141 302 000 prebivalcev, tako da pride na vsakega oznanjevalca 654 ljudi.
17 Oglejmo si še en zgled Božjega blagoslova. Aprila 1923. leta so poslali iz karibskega Trinidada dve črni Jehovini priči oznanjevat Božje kraljestvo v zahodno Afriko. Tako sta brat in sestra Brown dolga leta ostala tam in kmalu so bratu pravili kar »biblijski Brown«. »Sadila« sta, Bog pa je »dal rast«, ko so na tem obsežnem področju začeli delovati še drugi. (1. Korinčanom 3:5—9) Danes je v Gani 32 600, v Nigeriji pa 133 000 oznanjevalcev Božjega kraljestva.
18., 19. Povej nekaj primerov za to, da naš nepristranski Bog daje moč svojim služabnikom iz katerekoli rase ali narodnosti.
18 Jehova pa svoje služabnike vseh ras in narodnosti ne le blagoslavlja, ampak jim tudi daje moč. Poglejmo, kaj se je zgodilo dvema Jehovinima pričama na Japonskem. 21. junija 1939. leta so Katsua Miuro in njegovo ženo po krivici prijeli in zaprli in ju ločili od njunega petletnega sina, da je morala zanj skrbeti babica. Sestro Miura so spustili po osmih mesecih, njenega moža pa so več kot dve leti držali v zaporu, preden so mu sploh sodili. Z njim so grdo ravnali, spoznali so ga za krivega in ga obsodili na pet let ječe. V hirošimski jetnišnici ga je Bog krepil s pomočjo Svetega pisma, iz katerega je črpal zanesljivo tolažbo in moč. Kot po čudežu je brat Miura preživel 6. avgust 1945, ko je atomska bomba razdejala tudi jetnišnico. Dva meseca kasneje se je spet znašel ob svoji ženi in sinu na severu Japonske.
19 Jehovine priče so med drugo svetovno vojno pretrpeli huda preganjanja po mnogih deželah. Robert A. Winkler na primer, brat iz Nemčije, je bil v nacističnih koncentracijskih taboriščih v Nemčiji in na Nizozemskem. Ker ni hotel izdati svojih prijateljev Jehovinih prič, so ga tako hudo pretepli, da ga ni bilo več moč prepoznati. Toda sam pravi: »Pomisel, da nam je Jehova obljubil pomoč v vseh stiskah, me je tolažila in mi dajala moči, da sem vzdržal. ... Na soboto so me gestapovci pretepli, naslednji ponedeljek pa naj bi me spet zaslišali. Kaj se bo še zgodilo in kaj naj naredim? Obrnil sem se k Jehovi v molitvi in zaupal v njegove obljube. Vedel sem, da bo že zaradi kraljevskega dela in zaradi zaščite mojih krščanskih bratov treba uporabiti teokratično strategijo. Težko sem vse to zdržal in sedemnajstega dne sem bil povsem izčrpan, pa sem vseeno hvalil Jehovo, da mi je pomagal zdržati to preskušnjo in ohraniti mojo neoporečnost.« (Psalm 18:35; 55:22; 94:18)
Hvaležni za bratovščino
20. Kako lahko še povečamo svoje spoštovanje do sovernikov drugih ras in narodnosti?
20 Jehova brez dvoma blagoslavlja in krepi svoje priče iz vseh ras in narodnosti. Sam ni pristranski in tudi mi, ki smo njegovi predani služabniki, nimamo nobene pravice in nobenega razloga, da bi bili pristranski. Brate in sestre vseh ras in narodnosti bomo še toliko bolj spoštovali, če bomo pomislili na vsa tista področja, na katerih nas prekašajo. Tudi oni se oprijemajo nebeške modrosti, ki ne dela razlik, temveč rodi izvrstne sadove. (Jakobov list 3:13—18) Njihova dobrota, radodarnost, ljubezen in druge božanske lastnosti so nam za zgled.
21. Kaj bi se morali zdaj odločiti?
21 Kako hvaležni smo vendar lahko za to večrasno in mednarodno bratovščino! S pomočjo in z blagoslovom našega nebeškega Očeta mu služimo ‚z ramo ob rami‘ v bratski ljubezni in v medsebojnem spoštovanju. V resnici bi morala biti naša največja želja ta, da bi trdno odločeni enodušno služili Jehovi.
[Podčrtna opomba]
a Glej tudi Prebudi se, 8. 11. 1984, od 3.—11. strani, v angleščini.
Kako bi odgovorili?
◻ Kaj lahko delajo Jehovine priče iz vseh narodnosti, ker imajo »čiste ustnice« ?
◻ Kako se danes spolnjuje prerokba iz Hagaja 2:7 in kako naj zaradi te spolnitve gledamo na druge Božje služabnike?
◻ Kako lahko zapis v Pismu Filipljanom 2:3 vpliva na naš odnos z ljudmi vseh ras in narodnosti?
◻ Kaj bomo opazili pri sovernikih drugih narodnosti, če jih bomo pazljivo opazovali in če jim bomo znali prisluhniti?
[Slike na strani 29]
Ljudje vseh ras in narodnosti slavijo Jehovo
[Slika na strani 31]
Pazljivo poslušaj in opazuj. Boš videl, da te bosta ganili ljubezen in vera, ki se bosta kazali v besedah in dejanjih drugih Jehovinih prič