Jezusovo življenje in služba

Tudi sedmi dan je poučeval

BIL je zadnji, sedmi dan praznovanja šotorskega praznika. Jezus je učil v tistem delu templja, ki se je imenoval »zakladnica«. To je verjetno bilo v področju Dvorišča žensk, kjer so bile postavljene škatle, v katere so ljudje metali svoje prispevke.

Med praznovanjem so ponoči to področje templja posebej razsvetljevali. Tam so stali štirje veliki svečniki in na vsakem so bile štiri velike posode z oljem. Svetloba, ki jo je dajalo teh 16 posod gorečega olja, je bila dovolj močna, da je osvetljevala tudi širšo okolico. Kar je Jezus tedaj dejal, je moralo njegove poslušalce spomniti na to svetlobo. »Jaz sem luč sveta,« je izjavil Jezus. »Kdor hodi za menoj, ne bo taval v temi, temveč bo imel luč življenja.«

Farizeji so ugovarjali: »Ti pričuješ sam o sebi. Tvoje pričevanje ni veljavno.«

Jezus jim je odgovoril: »Tudi če pričujem sam o sebi, je moje pričevanje veljavno, ker vem, od kod sem prišel in kam grem.« Nato je dodal: »Jaz pričujem o sebi in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.«

»Kje je tvoj Oče?« so hoteli vedeti farizeji.

»Ne poznate ne mene ne mojega Očeta,« je odvrnil Jezus. »Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.« Čeprav so farizeji še vedno nameravali Jezusa prijeti, pa se ga vseeno ni nihče dotaknil.

»Odhajam,« jim je Jezus rekel. »Kamor odhajam, vi ne morete priti.«

To pa jih je začudilo: »Si bo mar vzel življenje, ker pravi: ‚Kamor odhajam, vi ne morete priti.‘«

»Vi ste od tu spodaj,« jim je pojasnil Jezus. »Jaz pa sem od zgoraj. Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta.« Nato je dodal: »Če namreč ne boste verovali, da sem jaz, boste umrli v svojih grehih.«

Jezus je seveda mislil na svoj predčloveški obstoj, in na to, da je obljubljeni Mesija ali Kristus. Kljub temu pa so ga, očitno z velikim prezirom, vprašali: »Kdo pa sploh si?«

Razočarali so ga, zato jim je Jezus dejal: »Zakaj vam to sploh pripovedujem?« (NS) Pa vendar jim je odgovoril: »Toda tisti, ki me je poslal, je resnicoljuben in kar slišim od njega, to govorim svetu.« Jezus jim je še rekel: »Ko boste povzdigovali Sina človekovega, boste spoznali, da sem jaz, in da ničesar ne delam od sebe, ampak govorim to, kar me je naučil oče. On, ki me je poslal, je z menoj. Ni me pustil samega, ker vedno delam to, kar je všeč njemu.«

Ko je Jezus to povedal, so mnogi pričeli verovati vanj. Takšnim je dejal: »Če vztrajate v mojem nauku, ste zares moji učenci. Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«

»Abrahamovi potomci smo,« so se v pogovor vmešali nasprotniki, »in nikoli nismo bili nikomur sužnji. Kaj misliš s tem, ko praviš: ‚Postali boste svobodni?‘«

Čeprav so Judom pogosto vladali tujci, niso priznavali nobenega tlačilca za gospodarja. Niso hoteli biti sužnji Toda Jezus je poudaril, da v resnici so sužnji. Kako? »Resnično vam povem,« jim je povedal Jezus, »vsak kdor greši, je suženj greha.«

Ker Judje niso hoteli priznati, da so sužnji grehu, so se znašli v nevarni situaciji. »Suženj pa ne ostane vedno pri hiši,« je pojasnil Jezus. »Sin ostane vedno.« Suženj nima pravice do dediščine, zato je lahko vsak čas odpuščen. Samo sin, ki je bil rojen ali posvojen, »vedno« ostane v hiši, se pravi, tako dolgo, dokler živi.

»Če vas torej Sin osvobodi,« je nadaljeval Jezus, »boste resnično svobodni.« Resnica, ki osvobaja ljudi, pa je resnica o Sinu, Jezusu Kristusu. Samo na osnovi njegove žrtve popolnega človeškega življenja je lahko človek osvobojen smrtnega greha. Janez 8:12—36, JP.

◆ Kje je Jezus učil tudi sedmi dan praznovanja? Kaj so tam naredili zvečer in kako je to povezano z Jezusovim poučevanjem?

◆ Kaj je Jezus dejal o svojem poreklu in kaj naj bi to razkrilo o njegovi identiteti?

◆ V kakšnem smislu so Judje sužnji in katera resnica bi jih osvobodila?