Razveza, kaj o tem dejansko govori Biblija?

»KAR je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.« (Matej 19:6) Te splošno znane Jezusove besede se pogosto citirajo ob koncu poročnega obreda.

Ali je Jezus s tem hotel povedati, da je zakon nerazvezljiv, in ločitev ni možna pod nobenimi okoliščinami? Če bi nekdo prebral samo to njegovo izjavo, bi lahko tako sklepal. Kaj pa je Jezusa navedlo k takšni izjavi? Ali je s tem povedal kaj novega?

»Od začetka pa ni bilo tako«

Prej citirano Jezusovo pojasnilo je del njegovega odgovora farizejem, ki so ga vprašali: »Ali je dovoljeno človeku, ločiti se od svoje žene iz kakršnegakoli vzroka?« (Matej 19:3—6) Farizejem ni zadostoval njegov odgovor, zato so ga še vprašali: »Zakaj je torej Mojzes zapovedal dati ločitveni list in jo odsloviti?« (JP) Jezus jim je odgovoril: »Mojzes vam je zaradi trdosrčnosti vaše dovolil ločiti se od vaših žen; od začetka pa ni bilo tako.« Nato je še dodal: »Pravim vam pa: Kdorkoli se loči od žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z drugo, prešuštvuje; in kdor ločeno vzame, prešuštvuje.« (Matej 19:7—9)

Upoštevati moramo, da se Jezusove besede »od začetka pa ni bilo tako« nanašajo na razvezo, ki se jo doseže z »ločitvenim listom«. Z drugimi besedami: Ko je Bog med Adamom in Evo sklenil prvo zakonsko zvezo, jima ni dovolil, da smeta razvezati njun zakon iz »kakršnegakoli razloga«. Kot popoln zakonski par sta imela vse možnosti za uspešen zakon. Njun zakon pa bi bil uspešen, če bi se vedno ravnala po Božjih zakonih in navodilih.

Ko sta prva človeka zgrešila, sta postala nepopolna, tako je bilo tudi z zakonsko ureditvijo. (Rimljanom 5:12) Ker človek ni bil več popoln, so sebičnost, lakomnost in samoljubnost pričeli bremeniti in spodkopavati medčloveške odnose. Na to se je nanašala Jezusova beseda »trdosrčnost«, zaradi tega je Mojzesov zakon uvedel razvezo. Toda Jezus je farizeje spomnil: »Od začetka pa ni bilo tako.« V današnjih nepopolnih razmerah bi se zakonci morali resno truditi premagovati vse težave in probleme, ne pa, da bi jim ti problemi bili dobrodošlo opravičilo za razvezo zakona. Vsekakor pa je Jezus opozoril, da obstaja izjema: prešuštvo. Zakonska nezvestoba je lahko razlog za razvezo.

Zanimivo je, kakšne različne razlage obstajajo glede razloga »razen zavoljo nečistosti«, da bi ljudje opravičili določene poglede na razvezo. Katoliški učenjaki v glavnem opuščajo to klavzulo, češ da je ni v vzporednih poročilih Marka in Lukeža. Toda v Ciklopediji McClintocka in Stronga piše: »Jasnost skladnosti odlomkov v tekstu mora temeljiti na osnovi, da izjema v podrobnem poročilu bolj natančno nekaj opiše, kot pa je to v krajšem tekstu. Ker so vsi evangelisti sprejeli razvezo iz tega enega razloga, sta ga Marko in Lukež smatrala za samoumevnega, brez da bi ga omenjala.«

Nekateri trde, da je Jezus uporabil besedo »nečistovanje« (grško: porneia) in ne »prešuštvo« (grško: moikheia) in je zato s tem mislil na nepravilno obnašanje pred sklenitvijo zakonske zveze, kar naj bi zakon naredilo neveljaven. To seveda pomeni nedopustno omejevanje pomena te besede. Razni učenjaki potrjujejo, da pomeni beseda porneia »nečistovanje, razvrat, prostitucijo, prešuštvo« in da v Mateju 19:9 »pomeni ali vključuje zakonolom«. Drugi trdijo, da je Jezus omenil prešuštvo 1e kot enega izmed številnih razlogov za razvezo Očitno je, da želijo takšni ljudje Jezusovo izjavo pojasnjevati tako, da najbolj ustreza njihovemu mnenju.

Iz predhodnega smo lahko jasno spoznali, da Biblija ne pravi, da mora biti zakon ohranjen za vsako ceno in da razveza ni dovoljena iz nobenega razloga. Po drugi strani pa Biblija res pokaže, da je razveza upravičena samo v primeru »prešuštva«.

»Častit bodi zakon pri vseh«

Ali Biblija s tem, da navaja razlog za ločitev, spodbuja k ločitvi? Ali je zakon s tem dovoljenjem manj vreden in oropan časti? Ali pa Biblija, s tem ko navaja le en razlog za razvezo, samo po nepotrebnem obremenjuje poročene ljudi?

Ravno nasprotno. Biblija namreč pravi, da je zakon ena izmed najtesnejših in najzaupljivejših vezi, ki jih lahko skleneta dva človeka. »Zato zapusti mož očeta in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodeta eno meso,« glasi poročilo o prvem zakonu. (1. Mojzesova 2:24) Zakonci morajo svojo zvezo »enega mesa« varovati kot nekaj dragocenega. »Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena,« svetuje Biblija. (Hebrejcem 13:4)

Že mnogokrat je bilo na različne načine poudarjeno, da srečen in trajen zakon ne temelji na zaljubljenosti, ampak na nesebičnosti. Ravno to poudarja tudi Biblija, ko pravi: »Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus cerkev [skupščino, NS] ... žena pa naj [globoko, NS] spoštuje moža.« (Efežanom 5:28—33, JP) Biblija tudi zelo odkrito svetuje: »Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. Ne odtegujta se drug drugemu.« (1. Korinčanom 7:3—5, JP)

Če sta zakonca pripravljena poslušati ta moder nasvet, tedaj verjetno ne bosta nikoli imela tako slabega zakonskega življenja, da bi moral eden izmed njiju pričeti izvenzakonsko razmerje, s čimer bi uničil zvezo »enega mesa«. Tudi, če eden zakonski partner ne živi po biblijskih merilih, lahko verujoči zakonec zaupa, da je Božja pot vedno najboljša in lahko s tem prispeva k reševanju oziroma preprečevanju mnogih zakonskih problemov.

Biblija ne priporoča ločitve kot sredstva za rešitev nesrečnega zakona, ampak raje spodbuja kristjane, naj se z vsemi močmi trudijo ohraniti svoj zakon srečen. »Veseli se žene mladosti svoje,« se glasi biblijski pregovor. »Vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen.« (Pregovori 5:18, 19)

Ali je rešitev v razvezi?

Kaj se zgodi, kadar en zakonec išče spolne odnose izven zakona? Nezvestoba gotovo povzroči težko krizo. Prešuštnik povzroči veliko bolečin in trpljenja nedolžnemu zakoncu, ki ima biblijski razlog za ločitev od krivega ter se sme ponovno poročiti. Toda ali je razveza neizogibna? Ali ni nobene druge možnosti?

Čeprav je Bog Jehova postavil zakonit razlog za razvezo, moramo vedno ohraniti v mislih, da v Bibliji o Njem tudi piše: »Kajti sovražim razporoko.« (Malahija 2:16) Namesto, da nekdo prehitro zaključi, da je edina rešitev v razvezi, naj prej premisli o možnosti usmiljenja in odpuščanja. Zakaj?

Razveza ne bo brezpogojno odstranila ran in grenkobe, usmiljenje in odpuščanje pa to lahko, še posebej takrat, ko krivi zakonec svoj prestopek resnično obžaluje. Ljubezen lahko v takšnem kritičnem času zakon resnično utrdi. Če gleda nedolžni zakonski tovariš situacijo v tej luči, bo lahko bolje pretehtal, katera pot bo boljša, v skladu z naslednjimi Jezusovimi besedami: »Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli.« (Matej 5:7; primerjaj Ozea 3:1—5.)

Razmisliti je treba tudi o problemih, ki jih ima zakonec, ki potem sam vzgaja otroke. Zanemariti ne bi smeli tudi osamljenosti razvezanega. Neredko zaide razvezana žena v velike težave, kajti v mnogih delih sveta so žene še danes gospodarsko zapostavljene. Po mnogih letih gospodinjenja je samski materi težko začeti in nato držati korak z ostalimi na tržišču delovne sile.

Zato nekatere žene menijo, da morajo biti pripravljene na morebitno razvezo. Morda obiskujejo še posebne šole ali poskušajo uspeti v svojem poklicu, da bi ohranile svojo finančno neodvisnost. Tako ravnanje je seveda stvar lastne presoje. Toda ali ne bi bilo pametneje porabiti časa in energije za to, da bi imele srečen in trajen zakon, kot pa se pripravljati za primer razveze? V kolikor si krščanska žena resnično prizadeva pokazati sadove Božjega duha in ohrani svojo duhovnost, sta ji ljubezen in hvala njenega moža zagotovljeni. Prav tako lahko zaupa božanskim obljubam, da bo skrbel za potrebe tistih, ki najprej iščejo Kraljestva. (Matej 6:33; Pregovori 31:28—30; Galačanom 5:22, 23)

Dokončna rešitev

Dokler bomo živeli v tem nepopolnem sestavu stvari, moramo računati s problemi v zakonu. Toda če upoštevamo moder biblijski nasvet, jih lahko zmanjšamo, oziroma se z njimi učinkovito spopademo. In ne samo to — možje in žene, ki so se v pogledu zakona in tudi na drugih življenjskih področjih, pripravljeni držati Jehovinih meril, bodo blagoslovljeni z izgledom na večno življenje v novem sestavu, kjer bo »prebivala pravičnost«. (2. Petrov 3:13)

Takrat na človeštvo ne bodo vplivale uničujoče in žalostne posledice greha in nepopolnosti. Dokler bo na zemlji obstajala zakonska ureditev, bo zanjo veljalo merilo, »kakor je bilo v začetku«. Da, kar je Bog združil, ne bo nihče razdružil!

[Slika na strani 6]

V novem svetu ne bo zakonskih težav, ki bi se morale končati z razvezo