Zakaj je zdravljenje z vero tako privlačno?
V cerkvi odzvanja zvok kitar, trobent, bobnov, tamburinov. Moški, ženske in otroci plešejo in pojejo, so v ekstazi.a To je ravno pravšnje vzdušje za pričetek zdravljenja.
Mož, ki zdravi z vero, oblečen v ohlapno belo oblačilo, prične zdraviti s polaganjem rok na invalida, ki se plazi po vseh štirih. Naslednji je slepec, ki mu temna očala zakrivajo njegove slepe oči. »Čudež!« vzklikajo opazovalci, ko prične hromi hoditi in slepec zopet vidi...
PRIZORI kot je ta, so v mnogih afriških cerkvah kjer zdravijo z vero, običajna stvar. Ljudje, ki zdravijo z vero imajo veliko privržencev v Afriki in drugih državah zaradi svojih trditev, da lahko rešijo vsakovrstne probleme z molitvijo in vero v Boga. Nekateri prihajajo k njim z denarnimi problemi. In ker je v afriških skupnostih pogosto sramota, če nimaš otrok, prihajajo k osebam, ki zdravijo z vero tudi takšni, ki upajo da jih bodo ozdravili jalovosti.
Vendar pa pozornost takšnih oseb, ki zdravijo z vero, bolj kot vse druge privlačijo zdravstveni problemi. Čeprav so zdravila preplavila svetovno tržišče in se v zdravstvu zelo trudijo, da bi olajšali življenje bolnim, pa je človek še vseeno daleč od tega, da bi lahko odpravil problem bolezni. Nekateri bolni ljudje, ki so pri iskanju zdravila porabili velike vsote denarja, so se zgolj razočarali. Zato ni čudno, da se v obupu mnogi obrnejo k ljudem, ki zdravijo z vero.
Nekateri menijo, da jim je takšno zdravljenje z vero pomagalo in se jim to ne zdi v nasprotju s krščanstvom. Ker takšni zdravniki pogosto trdijo, da delajo v Jezusovem imenu, res ni čudno, če so zagovorniki takšnega zdravljenja člani glavne religije in cerkve, ki se ukvarja z zdravljenjem na osnovi vere. Toda, ali bi bilo prav, če bi se zvest častilec Boga prepustil zdravljenju z vero? (Janez 4:23) Ali se lahko kakšna takšna ozdravitev res pripiše Bogu?
[Podčrtna opomba]
a Ekstaza, duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet, zamaknjenost. (Slovar slovenskega knjižnega jezika, I., 565. stran.)