»Ne dajte se hitro zavesti od zdravega razuma«
»Prosimo (vas), ... da vam ne bi naglo oslabela razsodnost in da se ne bi vznemirili, bodisi zaradi navdihnjene izjave ali ustnega sporočila ali zaradi kakšnega domnevno našega pisma.« (2 TESALONIČANOM 2:1, 2, NS)
1. Kakšni lepi spomini se zbudijo v nas, ko pomislimo na čas, ko smo spoznavali resnico?
KOT KRISTJANI imamo verjetno prijetne spomine na čas, ko smo spoznali resnico iz Božje Besede. Bila nam je lepa, razumna in prepričljiva. Srca so se nam napolnila s cenjenjem, ko smo se učili o Jehovi in njegovih vzvišenih lastnostih, o njegovi veliki ljubezni in usmiljenju! Veseli smo bili, ko smo se pridružili sovernikom, ki so pokazovali pravo krščansko ljubezen in živeli po biblijskih načelih.
2. Kakšne izglede imamo kot Jehovini služabniki in v kakšnem duhovnem stanju smo?
2 Razveselili smo se, ko smo izvedeli, da bo Jehova kmalu odstranil bolečino, žalost in celo smrt. (Razodetje 21:3, 4) Zamisli si, da boš večno živel na rajski zemlji, popolnoma zdrav in neizmerno srečen! Skoraj prelepo, da bi bilo resnično. Toda je resnično. Vse je biblijsko utemeljeno. Kako vznemirljivo! Nedvomno smo se počutili kakor učenca, ki se jima je Jezus prikazal po vstajenju. Govorila sta si: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal Sveto pismo?« (Luka 24:32, JP) Da, ko smo spoznali resnico in se predali Jehovi, smo prišli v duhovni raj. Kakšen blagoslov!
3. Kako nam poskušajo satan in drugi nasprotniki odvzeti blagoslove Jehovinega duhovnega raja?
3 Vendar tega, da smo v Jehovinem duhovnem raju, ne bi smeli prelahko jemati. V ta raj smo vstopili prostovoljno; iz njega lahko izidemo (ali smo odstranjeni), če prenehamo verovati ali namerno prestopamo Jehovine pravične zakone. Seveda se to ne bo zgodilo, če se trdno držimo ‚ljubezni, ki smo jo imeli na začetku‘, in še naprej cenimo vse Jehovine priprave, ki nam omogočajo, da smo duhovno močni. (Razodetje 2:4) Toda satan in drugi nasprotniki pravega čaščenja znajo spretno varati. Nikoli ne smemo pozabiti, da so vedno pripravljeni zlomiti našo neoporečnost, če se jim pokaže priložnost. Njihova propaganda je sestavljena tako, da nam slabi vero, ohlaja ljubezen do Boga in seje dvome v naše misli — da, povzročiti željo, da nam duhovni raj ne bi izgledal kot duhovni raj.
4. Kaj se lahko zgodi, če dovolimo, da naša vera oslabi in začnemo resno dvomiti?
4 Če si sposodimo pregovor, bi lahko rekli, da bi mogli priti do točke, ko bi težko, ali celo ne bi več videli gozda raja, ker bi preveč od blizu gledali na nepopolna človeška drevesa, ki so v njem. Navdušenje, ki smo ga imeli, ko smo spoznali resnico, lahko splahni. Veličastno upanje, ki smo si ga pridobili, ljubezen do Boga in do naših duhovnih bratov, ki smo jo razvili, lahko zbledi in naša gorečnost do Jehovine službe lahko popusti. Če ne ukrepamo drastično proti takšnemu duhovnemu razpadu, bodo Božje ljubeče zahteve kmalu izgledale zatiralne. Na okusno hrano od »zvestega in modrega hlapca« bomo morda gledali zaničljivo, bratovščina ljubečih Jehovinih služabnikov pa nam bo morda izgledala kot hiša sovražnikov. Zatem bomo svoje edino sprijeno zadovoljstvo našli v tem, da pričnemo ‚pretepati‘ svoje sohlapce z obrekovanjem in polresnicami. (Matej 24:45—51).
5. Kako se lahko to, da nekdo izgubi vero, primerja s tistim, kar sta izgubila Adam in Eva, ko sta bila izgnana iz Edenskega vrta?
5 S tem pa ne bomo izgubili samo blaginje sedanjega duhovnega raja, temveč, kar je resneje, izgubili bomo upanje v večno življenje v zemeljskem raju. In izgubimo ga lahko iz istega razloga, kot sta Adam in Eva izgubila edenski raj. Imela sta vse, kar sta potrebovala za popolno srečo, in lahko bi bila večno živela. Toda nenadoma jima je postala neodvisnost — drugačen nauk — važnejša od poslušnosti do Jehove in blagoslovov Edena. Eva je bila prevarana. Adam sicer ni bil prevaran, toda dovolil je, da so ga moč okoliščin, pravtako močan vpliv njegove žene, potisnili v greh. Zato sta bila izgnana iz raja in do svoje smrti bedno živela. Izgubila sta pravico na večno življenje in prenesla na svoje potomce dediščino — greh in smrt. (1 Mojzesova 3:1—7, 14—19, 24; 1 Timoteju 2:14; Rimljanom 5:12) Kakšno strašno ceno sta plačala za svojo takoimenovano neodvisnost!
6. a) Zakaj je Pavla skrbelo za nekatere v korintski skupščini? b) Kako se enaka skrb lahko razbere iz pisma Tesaloničanom?
6 Apostol Pavel je takole izrazil svoj skrb: »Bojim pa se, da se ne bi vaše misli skazile in oddaljile od iskrene vdanosti do Kristusa, kakor je kača s svojo zvijačo preslepila Evo.« (2 Korinčanom 11:3, JP) Pavel je menil, da je potrebno pisati o nekaterih napačnih naukih, ki so krožili v njegovih dneh. V svojem Drugem pismu skupščini v Tesaloniki je pisal: »Prosimo (vas), ... da vam ne bi naglo oslabela razsodnost in da se ne bi vznemirili, bodisi zaradi navdihnjene izjave ali ustnega sporočila ali zaradi kakšnega domnevno našega pisma, češ, da je Jehovin dan tukaj. Naj vas nihče z ničimer ne preslepi.« (2 Tesaloničanom 2:1—3, NS)
Ne imej opravka z odpadniki
7. a) Kakšna vprašanja se pojavijo, če dobiš pošlo od odpadnikov? b) Zakaj je prevelika samozavest nevarna, kadar gre za zaščito pred vplivom odpadnikov?
7 Kaj bi storil, če bi se ‚srečal‘ z odpadniškimi nauki — s premetenimi pojasnili, ki bi te hotela prepričati, da tisto, v kar veruješ kot Jehovina priča, ni resnica? Na primer, kaj bi storil, če dobiš pismo ali kakšno literaturo, pa ugotoviš, da je od odpadnikov? Ga boš radovedno prebral, samo da bi videl, kaj imajo povedati? Morda si celo misliš: ‚To name ne vpliva. Močan sem v resnici. In razen tega, če imamo mi resnico, potem se ni česa bati. Resnica bo že zmagala.‘ Nekateri, ki so tako mislili, so svoj razum ‚hranili‘ z odpadniškimi mišljenji in načela so jih sumničenja in dvomi. (Primerjaj Jakob 1:5—8.) Ne pozabi svarila iz 1. Korinčanom 10:12: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.«
8. Kakšno podporo potrebujejo nekateri izmed tistih, ki so jih premagali dvomi?
8 Z ljubečo pomočjo skrbnih bratov so si nekateri opomogli po obdobju duhovnih bolečin in pretresov. Teh bolečin pa bi se lahko bili izognili. V Pregovorih 11:9 nam je rečeno: »Hudobnež z usti pogublja svojega bližnjega, pravični pa ga z znanjem rešujejo.« (EI) Juda je dejal svojim bratom: »Ene prepričujte, ker so v dvomih, rešujte jih, otemajoč jih iz ognja.« (Juda 22, 23, EI) Pavel je svetoval nadzorniku Timoteju, naj »krotko« poučuje »nasprotnike, morda jim Bog le nakloni, da se bodo spokorili in spoznali resnico, se zopet streznili in rešili zanke hudiča. Ta jih je ujel, da bi po njih uresničeval svojo voljo«. (2 Timoteju 2:25, 26, JP)
9. Kakšen tragičen konec dožive tisti, ki zapustijo pravo čaščenje?
9 Tragično je, da so nekateri odšli v popolno temo, vrnili so se celo k lažnim naukom takoimenovanega krščanstva. Apostol Peter je pisal o takšnih, ki so hodili po resnici, nato pa se od nje odvrnili. Rekel je: »Če se namreč tisti, ki so srečali našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa in ušli izprijenosti sveta, zopet zapletejo v svet in mu podležejo, so na slabšem kakor prej.« Peter je rekel, da so podobni psu, ki se vrne k svojemu izbljuvku, in umiti svinji, ki se zopet vrne v blatno lužo. (2 Petrov 2:20—22, JP)
10. a) Kaj pravi Jehova o poslušanju odpadnikov? b) Kaj smo storili, če smo brali odpadniško literaturo?
10 Morda naginjamo k temu, da bi prezrli nasvet, ki nam ga kdo da, ko nam pravi: ‚Ne beri tega‘, ali ‚Ne poslušaj tega‘. Toda zapomni si, da je Jehova tisti, ki nam po svoji Besedi govori, kaj naj delamo. In kaj pravi o odpadnikih? »Izogibljite se jih« (Rimljanom 16:17, 18, EI), »ne družite se s takim« (1 Korinčanom 5:11, JP), in »ne sprejemajte ga v hišo in ne pozdravljajte ga« (2 Janezov 9, 10). To so dovolj poudarjene besede, jasna navodila. Če torej iz radovednosti beremo literaturo znanega odpadnika, ali ne bi bilo to isto, kakor da bi povabili tega sovražnika pravega čaščenja, naj pride k nam domov in nam pojasni svoje odpadniške zamisli?
11., 12. a) Katera ponazoritev nam pomaga razumeti, da branje odpadniške literature ni nedolžna stvar? b) Kako se to lahko prenese na Jehovino skrb za njegovo ljudstvo?
11 Naj to ponazorimo: Denimo, da je dobil tvoj mladoletni sin po pošti pornografsko literaturo. Kaj boš storil? Če bi jo iz radovednosti rad prebral, mu boš mar rekel: ‚Da, sine, to pa lahko prebereš. Ne bo ti škodovalo. Od otroštva smo te učili, da je nemorala slaba stvar. Razen tega moraš vedeti, kaj se v svetu dogaja, kako bi drugače vedel, kaj je v njem slabega.‘ Bi mu res rekel tako? Seveda ne! Namesto tega mu boš zagotovo prikazal, kako nevarno je branje pornografske literature, in zahteval, naj jo uniči. Zakaj? Vseeno kako močan bi že bil v resnici, svoj razum hrani s sprijenimi idejami, ki so v taki literaturi, in to bo vplivalo na njegove misli. Zahrbtna želja lahko globoko v srcu končno ustvari sprijeno spolno poželenje. In kaj bo potem? Jakob pravi, da slaba želja, potem ko je spočeta, rodi greh, greh pa pelje v smrt. (Jakob 1:15) Zakaj bi torej sprožili to verižno dogajanje?
12 No, če lahko tako odločno ukrepamo, da bi svojega otroka zaščitili pred izpostavljanjem pornografiji, ali ni potem za pričakovati, da nas bo naš ljubeči Oče podobno zaščitil pred duhovnim nečistovanjem, vključno pred odpadništvom? Bog nam pravi: Izogibajte se tega!
13. Kaj lahko naredimo, če se nam v službi oznanjevanja postavijo izzivajoča vprašanja, ki temeljijo na izjavah ali literaturi odpadnikov?
13 Kaj pa bomo naredili, če denimo na oznanjevanju dobre vesti srečamo vprašanja ali ugovore, ki so podobni tem, kakršne imajo odpadniki? Seveda, če takšen človek ni iskren in se želi samo prerekati, je običajno najbolje, da se poslovimo in odidemo k naslednjim vratom. Kaj pa bomo storili, če nas nekdo čisto iskreno vprašuje o določenih trditvah odpadnikov? Najprej ga lahko vprašamo, kaj točno ga pravzaprav zanima. Morda samo vprašanje ali dve. Tedaj se osredotočimo na to in mu odgovorimo na osnovi Biblije ali izdaj Skupnosti in kar mi o tem vemo verodostojnega. Nikar ne sklepajmo, da moramo prebrati knjige ali letake, ki so polni obrekovanj in polresnic, da bi lahko ovrgli lažne trditve in nauke nasprotnikov.
Zaupanje v Jehovo
14. Kako skrbi naš nebeški Oče ljubeče za nas in zakaj mu lahko popolnoma zaupamo?
14 Če napredujemo, utrjujemo našo vero in ostajamo zaposleni v službi za Kraljestvo, tedaj lahko zaupamo Jehovi, ker vemo, da kot naš ljubeči nebeški Oče želi narediti za nas najboljše. Bog nas poučuje in on nas opozarja. To dela po svoji Besedi in s pomočjo jasnega vodstva njegove vidne organizacije. Ko ljubeče starše prosimo za kruh in ribo, nam ne bodo dali kamna ali kače. Enako nas naš Bog ne bo varal ali goljufal. (Matej 7:7—11) Vendar pa nas Bog ne bo povsem zavaroval pred skušnjavami, niti pred zmotnimi lažmi in satansko propagando. O sebi pravi: »Jaz sem Jehova, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po poti, po kateri ti je hoditi.« (Izaija 48:17) Da, Jehova ‚nas uči v našo korist‘. Govori nam, naj se držimo ločeni od odpadnikov in njihovih naukov, in to je zaradi naše zaščite. To pomeni življenje.
15. Kako je svaril apostol Pavel glede nekaterih, ki poskušajo učence odvrniti?
15 Apostol Pavel je krščanske sostarešine posvaril: »Tudi iz vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo s svojimi krivimi nauki potegnili učence za seboj.« (Apostolska dela 20:30, JP) »Krivi nauki« lahko zvenijo pristno, če se dalj časa posluša zvite razlage in navidezne dokaze odpadlih. Dlje ko je Eva opazovala prepovedani sad in poslušala zvito satanove utemeljevanje, tem bolj prepričana je bila, da je res tako. Pavel je opozoril: »Glejte, da vas kdo ne ujame z modrovanjem in puhlim spretnjačenjem, ravnaje se po človeškem izročilu in po miselnosti tega sveta, ne pa po Kristusu.« (Kološanom 2:8, JP) Pravtako je apostol rekel, da takšni odpadniki »s priliznjenim govorjenjem varajo srca preprostih«. (Rimljanom 16:17, 18, JP; primerjaj 2 Korinčanom 11:13—15.) Dejstvo, da je nekatere odvlekla za seboj tovrstna propaganda, še ne pomeni, da jim bomo tudi mi sledili. Vseeno pa moramo biti stalno budni.
16. Katera biblijska svarila moramo upoštevati, da bi se obvarovali pred satanovim naporom, da bi prevaral ljudi in jih odvrnil od pravega čaščenja?
16 Od Edena sem se satanova taktika ni spremenila. Uporablja prefinjena vprašanja in apelira na samoljubje, egoizem. Peter je pisal: »Tudi med vami (bodo) lažni učitelji, ki bodo uvajali pogubne ločine ... Lakomni, kakor so, vas bodo izkoriščali z izmišljotinami.« (2 Petrov 2:1—3, JP) Ponaredek naj bi izgledal kar se da pristen oziroma naj bi zvenel kot resnica. V 2 Timoteju 2:14—19 je Pavel poudaril, kako nujno je na podlagi Jehovine besede preverjati stvari, opozarjal pa je tudi, da se ogibamo odpadnikov, katerih ‚prazni govori žalijo, kar je sveto‘, ker se bo, kot je rekel, ‚njihov nauk razpasel kakor prisad‘.
17., 18. a) Zakaj se lahko nauke odpadlih primerja s prisadom? b) Kako svari apostol Peter glede tistih, ki nas poskušajo odvesti od pravega čaščenja? c) Na katera vprašanja se bo odgovorilo v prihodnjem študiju?
17 Kako dobra primerjava! Mišljenje odpadnikov se širi hitro kot gangrena, povzroči pa duhovno smrt. Ker so člani skupščine kakor telo, je nevarnost, da se še drugi okužijo. Če se odpadnika z ljubečo in odločno uporabo balzama iz Božje besede ne da duhovno ozdraviti, bo amputacija (izključitev) tega člana edina možnost, da se druge ude telesa zaščiti. (Primerjaj Titu 1:10, 11.) Ne okuži se s smrtonosno duhovno gangreno! Ostani dobrega duhovnega zdravja tako, da se ogibaš okuženja z mišljenjem odpadnikov. Upoštevaj razumni nasvet iz 2 Petrovega 3:17, 18: »Ker ste torej vnaprej spoznali, preljubi, se varujte, da vas blodnje brezbožnih ne potegnejo za sabo, da bi se vaša trdnost ne zamajala. Rastite pa v milosti (nezasluženi dobroti, NS) in spoznanju našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa!«
18 Kako pa se lahko varujemo odpadništva? Kako lahko svoje srce obvarujemo, da ne bo sprejemljivo za mišljenje odpadnikov? Ta vprašanja bomo obravnavali v naslednjem članku.
Se spomniš?
◻ Kako lahko izgubimo blaginjo Jehovinega duhovnega raja?
◻ Zakaj je branje odpadniške literature podobno branju pornografske literature?
◻ Kaj lahko storimo, če nas kdo vpraša o določenih trditvah odpadnikov?
◻ Zakaj so nauki odpadnikov kot prisad ali gangrena?