Biblijske vrhunske točke Nehemija 1:1—13:31
Zmagoslavje pravega čaščenja
PRAVO čaščenje zmaguje vsled odločnega dela in neomahljivega zaupanja v Jehovo. Takšno je jedro Nehemijeve knjige. To je živopisno poročilo o obnavljanju jeruzalemskih zidov pod Nehemijevim hrabrim vodstvom.
V knjigi je opisano odločilno razdobje, v katerem se je pričelo 70 letnih tednov, ki so vodili do pojava Mesije. (Danijel 9:24—27) Iz uvodne vrste v prvi osebi napisanega poročila je jasno razvidno, da jo je napisal Nehemija. Ta knjiga je nadaljevanje Ezrine knjige in nadaljuje pripovedovanje 12 let po dogodkih, ki jih je zapisal Ezra.
Ob branju tega poročila vidimo, kako čudovito Jehova usmerja dogodke, tako da se vse dogaja po njegovi volji. Opazimo tudi, kako krepi in tolaži svoje zveste služabnike.
Mučno stanje Jeruzalema
Prosimo, preberi Nehemija 1:1—2:20: Nehemija, točaj perzijskega kralja, izve, da so jeruzalemski zidovi še vedno porušeni in da so ljudje tam v »zelo žalostnem stanju«. Nehemija je zaradi tega globoko prizadet in v goreči molitvi izlije svoje srce Jehovi. Kralj je opazil, da je žalosten, zaradi tega je Nehemiji omogočil, da je potoval v Jeruzalem, kjer naj bi poskrbel za obnovo mestnega zidu.
◆ 1:1 — Katerega leta je bilo to?
To je bilo v 20 letu kralja Artakserksa (Longimanusa). (2:1) Po tem, da je mesec kislev (november/december) v tem poročilu postavljen pred nizan (marec/april), lahko pomeni, da so perzijski kralji šteli novo leto vladanja od jeseni do jeseni, ali od časa, ko so dejansko zasedli prestol. Iz zanesljivih zgodovinskih dokazov in izpolnjenih biblijskih prerokb se vidi, da je leta 455 pr. n. št. bilo leto v katerem je bilo v nizanu 20 let odkar je vladal Artakserks. Nehemijevo poročilo pričenja z jesenjo 456 leta in odlok o obnovi jeruzalemskih zidov je bil izdan spomladi leta 455 pr. n. št.
◆ 2:4 — Je to bila le na hitro izrečena molitev iz obupa?
Ne, ker je opustošeno stanje Jeruzalema bilo »dan in noč« predmet Nehemijevih molitev, torej kar nekaj časa. (1:4, 6) Ko se mu je ponudila možnost, da govori s kraljem Artakserksom o svoji želji, da bi se obnovili jeruzalemski zidovi, je Nehemija ponovno molil in tako storil nekaj, kar je kar naprej ponavljal. Jehovin ugoden odgovor je bil — dovoljenje, da se obnovijo mestni zidovi.
Pouk za nas: Nehemija se je pustil voditi Jehovi. Tudi mi bi morali, kadar so pred nami tehtne odločitve, »vztrajati v molitvah« in ravnati v skladu z Jehovinim vodstvom. (Rimljanom 12:12)
Zidovi so bili zgrajeni kljub spletkam
Beri 3:1 — 6:19. Ko so začeli obnavljati zidove so jih sovražniki začeli zasmehovati in zbadati. Kasneje so jim grozili z napadom. Pogumni Nehemija je spodbujal delavce. »Spominjajte se Jehove, velikega in strah zbujajočega.« Polovica delavcev je bila na straži s kopji in loki, drugi pa so delali, prav tako oboroženi. Kljub grožnjam in drugim spletkam so Židje dokončali obzidje v 52 dneh!
◆ 3:5 — Kdo so bili ti »imenitniki«?
To so bili ugledni Židje med prebivalci in poznejšimi naseljenci v Tekoji, v mestu, ki je ležalo 16 km južno od Jeruzalema. Ti »imenitneži« so očitno bili preponosni, da bi se ponižali in delali pod vodstvom nadzornikov, ki jih je postavil Nehemija. (Primerjaj Jeremija 27:11.)
◆ 4:17 — Kako so lahko delali z eno roko?
Zidarji so morali delati z obema rokama. Orožje so imeli pripasano oziroma pripeto ob boku. (4:18) Nosači so lahko držali orožje v eni roki in nosili tovor odpadnega materiala ali grušča — na glavi ali na ramenih. (1. Mojzesova 24:15, 45)
◆ 5:7 — Zakaj so bile obresti napačne?
To je bila neposredna prekršitev Jehovinega Zakona. (3. Mojzesova 25:36; 5. Mojzesova 23:19) »Stotnina«, če bi jo zahtevali vsak mesec, bi letno znašala 12 odstotkov. (5:11) Ljudje so že tako bili v mučnem položaju zaradi lakote in velikih dajatev Perziji. (5:3, 4) Vseeno pa so bogati brezsrčneži nalagali visoke obresti svojim revnim bratom.
◆ 6:5 — Zakaj je bilo poslano »odprto pismo«?
Zaupna pisma so bila običajno spravljena v skrbno zapečatene svilene torbe. Ko je Sanbalat poslal »odprto pismo«, je to bilo verjetno mišljeno kot žalitev. Ali pa je Sanbalat upal, ker so »odprto pismo« lahko brali tudi drugi, da se bo Nehemija tako vznemiril, da bo zapustil Jeruzalem in osebno šel dokazat lažnost obtožb. Sanbalat je morda tudi upal, da bo pismo povzročilo tolikšen preplah, da bodo Židje prenehali z delom.
Pouk za nas: Težko delo nam ne sme biti izpod časti, da bi se držali v ozadju kot »imenitniki« iz Tekoje. Namesto tega bi morali biti pripravljeni delati, kot so to storili preprosti Tekojci, ki so opravljali dvojno dolžnost. (Nehemija 3:5, 27)
Oživljeno pravo čaščenje
Beri 7:1 — 10:39. Vse delo je imelo en sam namen: da se obnovi pravo čaščenje. Potem ko je opravljen popis prebivalstva, se ljudje zberejo, da bi poslušali, kako Ezra in leviti berejo in pojasnjujejo Zakon. Zatem, ko so na ta način ‚spoznali, kaj jim je storiti‘, so radostno praznovali praznik šatorov. Ljudje so se postili in se izpovedali svojih grehov in potrudili, da odpravijo svoje napake.
◆ 7:6 — Zakaj se ta seznam razlikuje od Ezrovega?
Obe poročili navajata, da se je poleg sužnjev in pevcev vrnilo 42 360 oseb. (Ezra 2:64, 65; Nehemija 7:66, 67) Vendar obstaja razlika pri številu povratnikov iz raznih družin. Ezra in Nehemija sta verjetno vsak drugače sestavila svoja seznama. Na primer, eden je lahko preštel tiste, ki so se prijavili za vrnitev, medtem ko je drugi navedel tiste, ki so se dejansko vrnili. Nekateri duhovniki, verjetno pa tudi drugi ljudje, sploh niso mogli ugotoviti svojega porekla. (7:64) To nam lahko pojasni, zakaj seštevek posameznikov ni enak skupnemu številu 42 360.
◆ 8:8 — Kako je bil »razložen pomen« Zakona?
Ezra in njegovi pomočniki so očitno poleg tega, da so lepo izgovarjali in poudarjali besede, razložili in uporabili načela Zakona, da bi jih ljudje bolje dojeli. Na Bibliji zasnovane publikacije in sestanki Jehovinih prič prav tako služijo »razlaganju namena« Božje besede.
◆ 9:1 — Zakaj so se Izraelci oblekli v žalne obleke in. se posuli s prstjo?
Kadar so si ljudje nadeli žalne obleke — temno obarvana oblačila iz kozje dlake — je to bilo znamenje žalovanja. Kadar so se po glavi ali telesu posuli s prstjo ali pepelom, je to pravtako pomenilo globoko žalovanje ali ponižanje. (1. Samuelova 4:12; 2. Samuelova 13:19) Židje so to storili, da bi pokazali svojo žalost in ponižno priznali svoje grehe. Temu je sledilo pisanje »trdne zaveze«, pogodbe o priznavanju grehov. (9:38) Podobno moramo tudi mi ponižno priznati in se izpovedati svojih grehov, če želimo ohraniti naš odnos z Bogom. (1. Janezov 1:6—9)
◆ 10:34 — Je bila daritev drv zapovedana v Zakonu?
Ne, toda za ogenj na oltarju je bilo potrebnih precej drv. Očitno med povratniki ni bilo veliko Hevejcev — neizraelcev, ki so bili kot tempeljski hlapci zadolženi za »drva«. (Jozue 9:23, 27) Da bi torej imeli stalno dovolj drv, so žrebali, katero pleme ali rod mora ob določenem času priskrbeti drva.
Pouk za nas: »Radost Jehove« je bila rezultat dojemanja Jehovine besede, osebnega upoštevanja in odzivanja na teokratično vodstvo. (8:10) Podobno tudi Jehovine priče cenijo osebni študij, se redno sestajajo in oznanjujejo, kar vse ohranja radost.
Slovesna otvoritev
Beri 11:1 — 12:47. Da bi Jeruzalem še naprej bil središče pravega oboževanja, mora imeti več prebivalcev. Poleg prostovoljcev so izžrebali še vsakega desetega človeka, ki je živel zunaj mesta, da se je preselil v Jeruzalem. Nato je bilo mestno obzidje slovesno posvečeno z veselo povorko. Žrtvovali so velike daritve, radostno vzklikanje ljudi se je na daleč slišalo.
◆ 11:2 — Zakaj so bili prostovoljci »blagoslovljeni«?
Zapustiti podedovano posest in se preseliti v Jeruzalem, je pomenilo stroške in določene neugodnosti. Tudi tisti, ki so živeli v tem mestu, so bili izpostavljeni raznim nevarnostim. Pod takšnimi okoliščinami so drugi gledali na te prostovoljce kot na hvalevredne in so nedvomno molili, da bi jih Jehova blagoslovil.
◆ 12:27 — Kdaj je bilo obzidje posvečeno?
Obzidje je bilo dokončano 25. dne šestega meseca elula, leta 455 pr. n. št., pomemben shod pa je bil v naslednjem mesecu. (6:15; 8:2; 9:1) Posvetitev je bila višek te radostne priložnosti.
Pouk za nas: Duh prostovoljnosti in izražanja hvaležnosti Jehovi s pesmijo in glasbo je seglo do srca. Jehovine priče na kongresih in ob drugih priložnostih prostovoljno sodelujejo v korist drugih in iz vsega srca pojejo hvalo Bogu.
Nečistost odstranjena
Beri 13:1—31. Po vrnitvi s potovanja na perzijski dvor se je Nehemija vznemiril zaradi tega, kar se je zgodilo medtem, ko ga ni bilo. Takoj namerava urediti problem.
◆ 13:3 — Kdo je spadal v to »mešano ljudstvo«?
V »mešano ljudstvo« so očitno spadali tujci, kot so bili Moabci in Amonci ter polizraelski sinovi tujcev. (13:1, 2) To lahko zaključimo na osnovi dejstva, da so pred tem Židje odslovili svoje žene — tujke, skupaj s svojimi sinovi, ki so jih imeli z njimi. (Ezra 10:44) Ker pa so si Židje ponovno jemali tuje žene, je to zahtevalo, da se te žene in njihovo potomstvo odstrani iz skupnosti in iz dežele in s tem tudi od prednosti čaščenja skupaj z Jehovinim narodom. (Nehemija 13:23—31)
Pouk za nas: Odpadli Židje so za nas opozorilen primer. Vedno moramo skrbno paziti, da se ne bi ujeli v zanko materializma, nepoštenosti in odpadništva.
Knjiga Nehemije večkrat poudarja dejstvo: »Če Jehova ne zida hiše, zastonj se trudijo, ki jo zidajo.« (Psalm 127:1) Osnovni pouk za nas pri tem je, da bomo v kateremkoli pogledu uspeli le, če bomo imeli Jehovin blagoslov. Ta blagoslov pa je odvisen od tega, ali na prvo mesto v svojem življenju postavljamo pravo čaščenje.