Jehovina dobrota v »zaključnem delu dni«

»Pridite ljudje, pojdimo na Jehovino goro.« (Izaija 2:3, NS)

1., 2. a) Kakšna velika nevarnost danes preti človeštvu? b) Kaj pravijo svetovni voditelji o Harmagedonu?

»ZAKLJUČNI DEL DNI.« Zakaj se ta izraz v biblijskih prerokbah večkrat pojavi? Ali to pomeni, da so človeštvu šteti dnevi in da bo nazadnje naša zemlja in vse življenje na njej uničeno v nekakšni splošni katastrofi? Pogosto svetovni voditelji zaskrbljeno govore o takšni možnosti. Tako je, na primer, ruski zunanji minister Andrej Gromiko v intervjuju na televiziji 13. januarja 1985 opozoril prebivalstvo Sovjetske zveze na »veliko nevarnost, ki preti vsemu človeštvu«. Dodal je: »Vse, kar je mogoče bi morali storiti, da bi se odstranila ta nevarnost, da ne bi prišlo do Harmagedona, ki se ga ljudje že stoletja boje.«

² Ronald Reagan, predsednik Združenih Držav Amerike, je pravtako že večkrat omenil Harmagedon. V newyorškem Daily Newsu od 30. oktobra 1983 so citirali, kaj je rekel: »Vedno znova se vračam k vašim starim prerokom v Stari Zavezi in k znakom, ki napovedujejo Harmagedon. In sprašujem se ali — ali nismo mi tista generacija, ki bo to doživela.« Nedavno pa je bilo v Wall Street Journalu (8. februarja 1985) objavljeno naslednje: »Predsednik Reagan pravi, da razmišlja o Harmagedonu in govori o njem, ... ampak, da ga ne načrtuje.«

3. a) Kaj je pravzaprav Harmagedon? b) Kaj torej pomeni izraz »zaključni del dni«?

³ Da, svetovni voditelji govorijo o Harmagedonu, toda ali vedo kaj pravzaprav ta beseda iz Biblije pomeni? Očitno ne, kajti Harmagedon ni razdejanje, ki bi ga povzročili ljudje. To je Božja vseobsegajoča bitka s katero bosta On in njegov sokralj, Jezus Kristus, izvršila sodbo nad hudobnimi narodi in hudobnimi ljudmi. To bo višek »zaključnega dela dni« ali »poslednjih dni«. (Danijel 10:14; Razodetje 16:14, 16) In kaj naj mi razumemo pod izrazom »zaključni del dni«? V drugih prevodih Biblije je to prevedeno s »konec dni« (Elberfelder Bibel, Luther) ali z »zadnjimi dnevi« ali s »poslednjimi dnevi« (EI). Hebrejski besedi, ki sta tako prevedeni sta ‘a.charith‘ hay.ya.mi‘. Po Theological Dictionary of the Old Testament pomenita pogosto »čas konca« in ne pokazujeta edino na bodočnost, temveč na to, »v čem bo višek zgodovine, torej njen izid«.

4. Kako bo »čas konca« napredoval do svojega viška, in kakšen bo izid?

⁴ Človeštvo že približno 70 let živi v »zaključku sestava stvari« (NS), ki ga je napovedal Jezus v Mateju 24:3 do 25:46. To razdobje, ki se je pričelo 1914. leta, je »čas konca«, v katerem bodo dogodki stopnjujoče napredovali do viška. To pa bo v »veliki stiski«, ko bo uničena celotna hudobna satanova organizacija. (Matej 24:21, 22) Veličastna sklenitev dogodkov pa bo opravičenje Jehovinega svetega imena. (Ezekijel 38:16, 23)

Jehovina dobrota

5. Kakšne spodbudne besede najdemo v Ozeju 3:5?

⁵ Jehova je Bog, ki nam vliva spodbudno zaupanje. Kakšne sijajne, poživljajoče izjave je razporedil po vsej svoji Besedi, Svetem pismu! Eno takšnih spodbudnih izjav najdemo v Ozeju 3:5, kjer beremo: »Potem se izpreobrnejo sinovi Izraelovi in bodo iskali Jehovo, Boga svojega, in Davida, kralja svojega; in pritrepetajo k Jehovi in k dobroti njegovi v poslednjih dneh (v zaključnem delu dni, NS)!«

6. Kako je duhovni Izrael drugačen od sekt krščanstva?

⁶ Leta 537 pr. n. št. se je vrnil ostanek Izraelcev iz babilonskega suženjstva, da bi obnovil čaščenje Jehove v Jeruzalemu. Podobno se je v našem času, v letu 1919 maziljen ostanek duhovnih Izraelcev ‚vrnil‘ iz suženjstva satanove organizacije in goreče »iskal Jehovo, Boga svojega.« Kako drugačni so od odpadlih sekt krščanstva! Nobena od njih namreč ne želi za »svojega Boga« priznati Jehove. Namesto, da bi i»skali Jehovo«, se izogibajo uporabe njegovega imena.

7. Kako Jehovin narod časti njegovo ime?

⁷ Na začetku »zaključnega dela dni« je izšel v Stražnem stolpu (1. februar 1926, angl.) izzivalni članek »Kdo bo častil Jehovo«? Zbrani ostanek duhovnega Izraela je lojalno odgovoril na ta klic in leta 1931 je z veseljem sprejel ime »Jehovine priče«. (Izaija 43:10, 12) In vse do danes to Jehovino ime vidno nosijo pred prebivalci zemlje. Leta 1984 so na primer v mnogih jezikih oddali milijone izvodov lepo ilustrirane štiribarvne brošure Večno Božje ime.

8., 9. a) Kaj so imeli v mislih, ko so ‚iskali Davida, svojega Kralja‘? b) Kdaj in kje je bil postavljen Kralj? c) Kako je Jehovino ljudstvo prišlo do razumevanja te zadeve?

⁸ Ozej pa je pravtako napovedal, da se bodo ti duhovni sinovi »izpreobrnili in (zagotovo, NS) iskali ... Davida, kralja svojega«. Mesen Izrael vse od padca Davidove dinastije v letu 607 pr. n. št. ni več imel kralja. Takrat se je pričelo 2520 let brezbožne vladavine — »določeni časi narodov« ali časi poganov. (Luka 21:24; Danijel 4:16) Toda leta 1914 n. št, ko so se pričeli »poslednji dnevi« ali »zaključni del dni« je Bog postavil Nekoga, ki ga je David predstavljal — Jezusa Kristusa, za Kralja na Sionu, »nebeškem Jeruzalemu«. (Hebrejcem 12:22; Psalm 2:6)

⁹ Jehovini služabniki na zemlji niso takoj vse to razumeli. Toda njihovo iskanje ‚Davida, njihovega kralja‘, je doseglo višek, ko je v Stražnem stolpu (15. aprila 1925) izšel članek »Rojstvo naroda«. V njem so bili navedeni ključni dokazi na osnovi Razodetja 12. poglavja, in sicer, da je bilo mesijansko kraljestvo leta 1914 rojeno v nebesih in da Kristus sedaj ‚vlada sredi svojih sovražnikov‘. (Psalm 110:1, 2; 2:1—6)

10. a) Kdo prihaja ‚trepetaje k Jehovi‘ in kaj to pomeni? b) Zakaj je »strah Jehovin« danes tako važen?

¹⁰ Maziljeni ostanek in sploh vsi, ki so se predali Jehovi, se zelo dobro zavedajo svojih grehov v preteklosti. Ponižno, ‚trepetaje prihajajo k Jehovi‘ in ga prosijo za odpuščanje preteklih grehov. Medtem ko »poslednji dnevi« sedaj napredujejo k višku, pa tisti, ki ljubijo Jehovo, tem vestneje pazijo, da ne greše proti Bogu in njegovim pravičnim zakonom. Še naprej moramo ‚trepetaje prihajati k Jehovi‘, tako, da morimo svoje telo, da bi bili lahko rešeni v Božjo novo ureditev. (1. Korinčanom 9:27) Nikoli ne smemo pozabiti, da: »začetek modrosti je strah Jehovin«. (Psalm 111:10)

11. a) V katerem pogledu je Jehovi dober? b) Zakaj moramo ‚trepetaje priti k Jehovini dobroti‘?

¹¹ Kako pa lahko pridemo ‚trepetaje k njegovi dobroti‘? Jehova je v vsem dober. On je povzetek moralnih vrlin. V celoti je poskrbel za vse naše potrebe. Zato lahko z zaupanjem, kakor David, rečemo: »Jehova je moj pastir, slabo se mi ne more goditi. ... Zgolj dobrota in milost me bosta spremljali vse dni življenja mojega.« (Psalm 23:1—6) Sedaj in do konca »poslednjih dni« moramo ‚trepetaje prihajati k Jehovini dobroti‘ — prepričani, da bodo naši grehi odpuščeni po dragoceni žrtvi njegovega Sina, Jezusa. (1. Janezov 2:1, 2) Hvaležno govorimo: »Jehova, ... kako obila je dobrota tvoja, ki jo hraniš njim, kateri se te boje.« (Psalm 31:17, 19)

12. a) Kako lahko posnemamo Jehovino dobroto? b) Zakaj moramo na vsak način tako delati?

¹² Medtem ko se satanov svet vse bolj pogreza v močvirje pokvarjenosti, mi posnemajmo Jehovino dobroto in našim bližnjim prinašajmo vest Kraljestva, s svojim življenjem pa razodevajmo božanske lastnosti. Razvijmo vendar sadove duha, vključno dobroto, v vseh naših medčloveških odnosih — v naši družini, v naši skupščini in našem stiku z vsemi ljudmi. (Galačanom 5:22, 23; Psalm 119:65—68) Če želimo preživeti »poslednje dni« moramo na vsak način tako ravnati.

Patriarhov nasvet

13. a) Komu lahko danes koristi Jakobova prerokba, izrečena na smrtni postelji? b) Kakšen nasvet je v tej prerokbi?

¹³ Pred kakšnimi 3700 leti je patriarh Jakob (imenovan tudi Izrael) na smrtni postelji izrekel prerokbo. Svojim dvanajstim sinovom, rodovnim poglavarjem Izraela je rekel: »Zberite se, da vam oznanim, kar se vam bo godilo v poznejših dnevih (v zaključnem delu dni, NS).« Njegove besede danes veljajo za ostanek duhovnega Izraela in v širšem smislu tudi za njegove tovariše, »druge ovce«. Nihče izmed njih ne more nekaznovano kršiti Jehovina moralna merila, kot je bilo z Rubenom, niti sme kdo posnemati nasilje Simeona in Levija. Namesto tega morajo podobno drugim Izraelovim sinovom razviti lastnosti kot so pogum, zaupanje v Jehovo in bogatost. (1. Mojzesova 49:1, 3—7, 9, 18, 22; Janez 10:16; primerjaj 2 Petrov 1:8—11)a

14. V katerih dveh sorodnih prerokbah o našem »času konca« je poseben nasvet za »druge ovce«?

¹⁴ Poseben nasvet pa je bil dan »drugim ovcam«, ki upajo da bodo preživele »poslednje dni«. Najdemo ga — takorekoč zaradi poudarka — v Bibliji dvakrat, in sicer v sorodnih biblijskih prerokbah v Izaiju 2:2—5 in Mihu 4:1—5.

Stekanje množic k Božji hiši

15. a) Kako se je spolnilo kar piše v Izaiji 2:2? b) Kakšno nasprotje vidijo ponižni ljudje? Kako reagirajo?

¹⁵ V Izaiju 2:2 beremo: »To se mora zgoditi v zaključnem delu dni, (da) bo gora Jehovine hiše trdno postavljena nad vrhove drugih gora in zagotovo povišana nad griče, k njej se bodo stekali vsi narodi.« (NS) V petdesetih letih, od leta 1935, so se te »dragocenosti vseh narodov« zbirale v Jehovino hišo čaščenja in to »hišo napolnile s slavo«. Izgleda, da to valovanje, stekanje množic, postaja vse močnejše ko »poslednji dnevi« napredujejo k svojemu višku. Simbolična gora čistega čaščenja Jehove je vse bolj vidna, tako da lahko ponižni ljudje vidijo, kako drugačna je od sektaških »gričev« in »gora« satanovega sveta. Zapuščajo lažno religijo in beže v vse večjih skupinah k Jehovini gori čaščenja. (Hagaj 2:7; Razodetje 18:2, 4, 5; Psalm 37:10, 11)

16. a) Katero vabilo poslušajo danes ponižni ljudje? b) Kako Jehova spolnjuje svojo obljubo, ‚da bo to pospešil‘?

¹⁶ Ti ponižni poslušajo klic iz Izaije 2:3: »Pridite ljudje, pojdimo na Jehovino goro, k hiši Jakobovega Boga, da bi nas poučil o svojih poteh in hodili bomo po njegovih stezah! Zakaj s Siona bo prišel zakon in Jehovina beseda iz Jeruzalema.« (NS) Jehova že spolnjuje svojo obljubo, ‚da bo to pospešil ob svojem času‘. (Izaija 60:22) Naraščajoča »velika množica iz vseh narodov« se zbira k čaščenju Jehove. Tako jih je bilo leta 1982 krščenih 138 540, leta 1983 161 896 in 1984. leta 179 421. Vsi ti želijo preživeti »poslednje dni«. (Razodetje 7:9, 14)

17. a) Kako lahko nove Priče pokažejo, da cenijo Jehovino dobroto? b) Kateri dve pozitivni zapovedi moramo mi vsi poslušati?

¹⁷ Te nove Priče cenijo, da jih Jehova v svoji dobroti vodi do luči resnice in iskreno žele dobroto izkazovati še drugim. Veselijo se pouka, ki ga posreduje Jehova po svoji Besedi in svoji organizaciji. Mojzesova postava vsebuje veliko prepovedi, ki so se jih Izraelci morali držati. (Glej 2 Mojzesova 20:3—17.) Obe veliki zapovedi za kristjane, ki jih je izrekel Jezus, pa sta pozitivni zapovedi. Zahtevata, da ljubimo Jehovo, našega Boga iz vsega srca, iz vse duše, iz vsega razuma in iz vse svoje moči in našega bližnjega kot samega sebe‘. (Marko 12:29—31) Zedinjene Jehovine priče danes poslušajo »postavo«, ki jo Bog daje po »nebeškem Jeruzalemu«, tako, da žive po njegovih pravičnih načelih.

18. a) Kakšna pravila moramo upoštevati? b) Kakšne koristi imamo, če poslušamo razumna navodila?

¹⁸ To pa ne pomeni, da Jehovinemu ljudstvu ni treba upoštevati nobenih pravil. Apostol Pavel nas spominja: »Vse naj poteka spodobno in urejeno.« (1 Korinčanom 14:40, JP) Za naše Kraljevske dvorane je, na primer, potrebnih nekoliko pravil, da bi se omejila poraba električnega toka ali preprečilo otrokom, da bi po sestanku Božjo hišo čaščenja uporabili za igrišče. Družinski poglavarji morajo morda postaviti doma pravila glede rednega pregledovanja dnevnega stavka. V betelskih družinah obstajajo pravila, ki med drugim določajo, da člani dobro vest krasijo tudi s primerno urejeno zunanostjo in obleko. (1. Timoteju 2:9) V »knjigah«, ki se bodo odprle v času Jezusove tisočletne vladavine, bodo brez dvoma pravila, ki bodo ljudem koristila. Dobro je, da se danes naučimo poslušati razumna pravila, ki so bila postavljena zaradi reda in obzirnosti do drugih. (Razodetje 20:12; 1. Korinčanom 10:24; Filipljanom 2:3, 4)

V svetu nasilja

19., 20. a) Kako so reagirali Jehovini služabniki na načelo v Mihu 4:3? b) Kako jim to koristi v tem »zaključnem delu dni«?

¹⁹ Naglo se bližamo času, ko bo »vsak vzdignil roko zoper roko bližnjega svojega.« (Zaharija 14:13) Kako reagirajo Jehovini služabniki na naraščajočo nezakonitost in nasilje v svetu? Ravnajo v skladu z Mihom 4:3: »Prekovali bodo svoje meče v lemeže in svoje sulice v srpe.« (EI) Jehovine priče odklanjajo vsako vrsto nasilja. »Ne bodo se več učili bojevanja.« Nedvomno jim bo to v »zaključnem delu dni« koristilo. Tako je bilo že doslej.

²⁰ Ko je bilo na primer v Stražnem stolpu (15. oktobra 1983) poudarjeno, da strelno orožje ni za kristjane, so Jehovine priče v Novi Kaledoniji odstranile vse njihovo orožje. Kmalu zatem je krajevna politična skupina preiskovala mesto in požgala vsako hišo, v kateri so našli strelno orožje. Toda niti ena hiša Jehovinih prič ni bila uničena. Pogosto je najboljša obramba to, da smo znani kot nevtralni, to se je potrdilo v Severni Irski, v Libanonu, v Zimbabveju in drugih deželah.

21. a) Kateremu pozivu bi morali slediti in kaj bi morali skleniti, če želimo biti res srečni? b) Kdaj velja zagotovilo, da bomo smeli biti deležni Jehovine dobrote?

²¹ Lahko smo srečni, če sledimo pozivu iz Izaija 2:5: »Pridite in hodimo v svetlobi Jehovini!« Pravtako smo srečni vsi tisti, ki smo se trdno odločili, kot prerok Miha, ki je po opisu rajske varnosti in miru med Jehovinim ljudstvom, rekel: »Vsa ljudstva hodijo, vsaktero v imenu svojega boga; mi pa hočemo hoditi v imenu Jehove, našega Boga vedno in vekomaj.« (EI) Gotovo bo Jehova vsem, ki so še naprej mirno združeni v pravem čaščenju izkazal svojo dobroto, da bodo preživeli »zaključni del dni«.

[Podčrtna opomba]

Vprašanja za ponavljanje:

◻ Kaj razumeš pod izrazom »poslednji dnevi« oziroma »zaključni del dni«?

◻ Kako bi naj prihajali ‚trepetaje k Jehovini dobroti‘?

◻ Kakšna navodila dobimo iz Jakobove zadnje prerokbe?

◻ Katere pozitivne korake moramo narediti v skladu z Izaijem 2:2—5 in Mihom 4:1—5?

[Slika na strani 12]

Ozej nas spodbuja, naj posnemamo Jehovino dobroto

[Slika na strani 13]

Jakob opisuje željene in nezaželjene lastnosti

[Slika na strani 14]

Izaija nas vabi, naj ‚hodimo v Jehovini svetlobi‘

[Slika na strani 15]

Miha nas spodbuja, ‚naj vedno hodimo v Jehovinem imenu‘