Sprejmi Božjo pomoč pri premagovanju skritih napak
»Vse morem v njem, ki me krepča.« (FILIPLJANOM 4:14, NS)
1. Kaj je prosil zaskrbljen oče?
FANT je bil epileptik.a Penil se je, imel je krče in od časa do časa je padel v vodo ali v ogenj. Njegov zaskrbljeni oče je poiskal moža, ki je bil znan, da ozdravlja bolezni. Ko je izgledalo, da ne zaupa dovolj v sposobnosti tega moža, je oče zavpil: »Verujem Gospod! Pomagaj v tem, kjer potrebujem vero.« (NS)
2. Zakaj smo lahko prepričani, da nam Bog želi pomagati pri premagovanju napak?
2 Od tega očeta, ki je od Jezusa iskal pomoč, se lahko nekaj naučimo. Priznal je, da je njegova vera pomanjkljiva; obenem pa je bil prepričan, da mu je Jezus hotel pomagati. To bi lahko veljalo tudi za nas, ko se borimo proti našim — morda celo skrivnim — napakam in jih želimo premagati. Prepričani smo lahko, da nam Bog Jehova želi pomagati, enako, kot je v preteklosti pomagal drugim. (Primerjaj Marko 1:40—42.) Pomagal je, na primer, apostolu Pavlu premagovati napake, ki bi jih lahko povzročilo obilje ali pomanjkanje. Ubožen človek si morda želi bogastva; napaka premožnega pa je lahko v tem, da zadovoljno zaupa v svoj uspeh in zviška gleda na druge, ki imajo manj. (Job 31:24, 25, 28) Kako je Pavel premagoval takšne napake? Povedal je: »Vse morem v njem, ki me krepča.« (Filipljanom 4:11—13)
3. Zakaj je modro, če se trudimo, premagovati svoje slabosti?
3 Modro naredimo, če se oprti na Božjo moč trudimo premagovati naše napake, ne pa da jih nočemo videti, samo zato, ker so morda trenutno skrite. Psalmist je rekel o Jehovi: »On pozna srca skrivnosti.« (Psalm 44:21) Če naših napak ne bomo premagali, oziroma jih odstranili, bodo morda nekega dne prišle na dan, kar bo v našo veliko škodo. Tukaj velja načelo: »Grehi nekaterih ljudi so očitni in gredo na sodbo pred njimi, pri nekaterih za gredo za njimi.« (1. Timoteju 5:24, EI) Preglejmo sedaj dve zelo razširjeni vrsti napačnih ravnanj, na katera morajo biti pozorni kristjani, ki želijo ugajati Jehovi.
Skrite slabosti glede spolnih želja
4., 5. a) Kakšno uravnovešeno gledišče o spolnih željah zastopa Biblija? b) Kakšna opozorila glede spolnega poželenja najdemo v Bibliji?
4 Med najboljše Božje darove spada tudi zakon in s tem v zvezi sposobnost in želja rojevanja otrok. (1. Mojzesova 1:28) Spolne zahteve v zakonu so nekaj naravnega in čistega. Biblija priporoča, da se zakonca tega veselita. (Pregovori 5:15—19) Vsekakor pa so spolnim željam postavljene meje. Za primerjavo upoštevajmo našo željo po hrani. Dejstvo, da se nam tek vedno znova vrne, ne pomeni, da bi smeli razviti nebrzdano željo po hrani ali da bi lahko jedli kadarkoli, kjerkoli in kolikor bi se nam zahotelo. (Pregovori 25:16, 27)
5 Pavel je bil verjetno poročen in je vedel, da je normalna spolnost med zakonskima partnerjema primerna. (1. Korinčanom 7:1—5) Zato so naslednje Pavlove besede kazale na nekaj drugega: »Torej zamorite svoje ude, ki so zemeljski, to so nečistost, pokvarjenost, pohotnost, škodljive želje in pohlepnost.« (Kološanom 3:5, NS) S tem je verjetno mislil spolnost, ki prekorači primerne meje in namen zakona. Apostol je še dejal: »Da vsakdo izmed vas ohrani svoje telo v svetosti in časti, ne v razuzdanem poželenju.« (1. Tesaloničanom 4:4, 5 NS) Ta odkrit, navdihnjen nasvet je koristen tako za poročene kot samske kristjane.
6. Zakaj je prav, da se kristjani izogibajo samooskrumbe?
6 En način, po katerem se takšna »poželjiva strast« (1. Tesaloničanom 4:5, EI) često pokaže je ta, da oseba stimulira svoj spolni organ, da bi doživela ugodje. To je označeno kot masturbacija ali samooskrumba. Med samskimi moškimi in ženskami je to zelo razširjeno. Toda, s tem se peča tudi marsikatera poročena oseba. Masturbacija je tako razširjena, da mnogi zdravniki trdijo, da je normalna in celo koristna. Vendar je v nasprotju z Božjim svarilom pred »razuzdanim poželenjem«. Bolje bomo razumeli zakaj je tako, če pregledamo nekaj Jezusovih nasvetov.
7. Kateri dodatni razlog iz Matejevega evangelija 5:28 imamo, da se ogibamo samozadovoljevanja?
7 Jezus je rekel, da »kdorkoli gleda žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval z njo.« (Matej 5:28, JP) Vedel je, da je strastno razmišljanje o prešuštvu pogosto predhodnik nemoralnega dejanja. Celo tisti, ki opravičujejo samozadovoljevanje, priznavajo, da se s tem običajno veže spolna domišljija. Zatem, ko najprej govori o tem, da se »mladi predajajo občutku uživanja ob samozadovoljevanju,« v knjigi Talking With Your Teenager (Pogovori s tvojim najstnikom), še piše: »Morda se zamišljajo v spolnih dogodivščinah s partnerji istega spola ali s starejšimi osebami, kot so učitelji, sorodniki ali celo starši. V domišljiji preidejo v spolno nasilje. Vse to je popolnoma normalno.« Ampak, ali je res normalno? Kako bi lahko kristjani takšno domišljijo in samozadovoljevanje gledali kot »normalno« v luči Jezusovega nasveta pred ‚prešuštvom v srcu‘ ali Pavlovega opomina pred »razuzdanim poželenjem«? Ne, takšno domišljijo in saooskrumbo mora — pa naj bo to mladostnik ali odrasel, samski ali poročen — premagati.
Premagati te skrite grehe
8., 9. Kaj mora vedeti človek, da bi mu to pomagalo prenehati s samozadovoljevanjem?
8 Kaj lahko kristjan, ki ima to skrivno slabost naredi, da bi jo premagal in ‚imel svoje telo v svetosti in časti‘? (1. Tesaloničanom 4:4) Bog nam je po svoji Besedi priskrbel dragoceno pomoč.
9 Najprej je važno vedeti, da je Jehova postavil merila. Nedvoumno pojasnjuje, da je izvenzakonska spolnost napačna, tako nečistovanje kot prešuštvo. (Hebrejcem 13:4) Zatorej bomo, če menimo, da so njegovi nasveti najboljši, poiskali spolno zadovoljitev samo znotraj zakona. (Psalm 25:4, 5) V knjigi Adolescence (Odraščanje) E. Atwaterja je poudarjeno, da mladostniki glede teme samozadovoljevanja na splošno ‚molče, se je sramujejo in so v skrbeh‘. Eden izmed razlogov je ta, ‚da pri samozadovoljevanju ni zaupnega ljubezenskega odnosa, ki je povezan s spolnim aktom‘. Da, koristno je, nadzorovati spolne zahteve, dokler ne morejo priti do izraza v ljubečih zakonskih odnosih.
10. Kaj lahko ukrene nekdo, da bi lažje premagal to navado?
10 Božja beseda je priskrbela še dodatno pomoč z nasvetom: ‚Kar je resnično, kar je plemenito, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in ugledno, vse to imejte v mislih.‘ (Filipljanom 4:8, JP) Nedvomno erotične slike in nemoralno čtivo niso ‚častne in ugledne‘ stvari. Toda prav tako gradivo je česta ‚hrana‘ tistim, ki se samozadovoljujejo. Kdor se je odločil, da bo premagal to napako, se mora povsem odreči takšnega erotičnega gradiva. Izkušnje so pokazale naslednje: Če se pri neki osebi prebudi erotična zahteva, ki začne nagibati k samooskrumbi, jo bo ohladil tako, da se bo odločno osredotočil na vse, kar je častnega in pravičnega. To je še posebej važno, če je takšen sam ali v temnem prostoru, ker se tedaj skrivni greh, samooskrumba napogosteje dogaja.b (Rimljanom 13:12—14)
11. Opiši še druge načine, ki so se izkazali koristni v borbi zoper to napako?
11 Če se bomo trudili v smislu naslednjega opomina: »Glejte torej, da živite previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri, in skrbno rabite čas, ker dnevi so hudi,« bo to dodatna pomoč. (Efežanom 5:15, 16) Vprašaj zrelega, zaupljivega kristjana, kakšnih pozitivnih stvari bi se lotil. (Izaija 32:2) Mnogi, ki so premagali to navado, priznavajo, da jim je pomagala razviti samoobvladanje zavest, da se zanje in za njihov napredek zanima — sokristjan. Seveda pa je naš najbližji zaupnik Jehova. Zato je nujno moliti k njemu in ga prositi za pomoč. (Filipljanom 4:6, 7) V kolikor bi nekdo, ki je to navado nekaj časa premagoval, ‚padal‘, lahko prosi Boga za moč, tako bo lahko obnovil moči in najverjetneje bo znova zmagal, morda celo za daljši čas. (Hebrejcem 12:12, 13; Psalm 103:13, 14)
Borba proti zlorabi alkohola
12. Kakšno je krščansko gledišče o alkoholnih pijačah?
12 ‚Vino razveseljuje Boga in človeka‘, piše v Bibliji. (Sodnikov 9:13) Morda se tudi ti s tem strinjaš, saj alkoholne pijače pripomorejo k sprostitvi in so mnogim v veselje. (Psalm 104:15) Toda komaj kdo bo tudi rekel, da uživanje alkoholnih pijač prinese tako telesne kot moralne nevarnosti. Glavni problem je pijanost kot taka. Ta napaka je tako resna, da Bog opozarja, da se pijance lahko izključi iz skupščine in da ne bodo prišli v Kraljestvo. (1. Korinčanom 5:11—13; Galačanom 5:19—21) Kristjani se tega zavedajo in vedo, da se morajo ogibati pijanosti. Kako pa lahko postane uživanje alkohola, razen pijanosti — skrivna napaka?
13. Opiši, kako lahko nastane odvisnost od alkohola.
13 Kristjan lahko zmerno pije, pa vendar je to lahko tehtna stvar. Upoštevaj, kaj se je zgodilo nekemu moškemu, recimo mu Ivan. On, njegova žena in otroci so postali pravi kristjani in so v krajevni skupščini bili zelo marljivi. Čez čas je bil Ivan imenovan za starešino in je veljal za ‚steber‘ v skupščinah mesta. (Galačanom 2:9) Razumljivo je, da je vzgoja otrok in skrbi v zvezi s čredo bila zanj obremenitev. (2. Korinčanom 11:18) Pritisk na delovnem mestu se je povečal, ker se je podjetje, kjer je delal, povečalo in ker je njegov šef želel, da poskrbi za številne probleme in odločitve.
Ob večerih je bil Ivan često zelo napet. Ugotovil je, da se po kozarčku ali dveh, počuti bolj sproščenega. Seveda pa se je kot zrel kristjan skrbno pazil, da ni preveč pil ali bil pijan. Čeprav je zvečer nekaj popil, da bi se sprostil, čez dan ni potreboval alkohola in praviloma tudi pri jedi ni pil. Ni bil na glasu, da je ‚vdan mnogemu vinu‘. (1. Timoteju 3:8)
Nenadoma je moral v bolnišnico zaradi čisto enostavne operacije. Toda nastopili so nenavadni znaki. Kaj je bil vzrok? Kmalu so zdravniku ugotovili, da ima Ivan težave z odvajanjem. Da, njegovo telo je postalo odvisno od alkohola. To je bilo za njegove domače presenečenje, toda stali so mu ob strani in mu pomagali v odločitvi, da se je alkohola povsem ogibal.
14. Kaj lahko vodi do tega, da alkoholne pijače nekoga pripeljejo v zasmeh?
14 Marsikdo ve, da je alkohol v njegovem življenju zavzel nenavadno vlogo, zato poskuša skriti svoje pitje, ker ne želi, da bi domači in prijatelji opazili, koliko in kako pogosto pije. Drugi se, nasprotno, ne zavedajo da so odvisni od alkohola, dokler pitje ne postane središče njihovega vsakdanjika. Zastopniki obeh skupin so v veliki nevarnosti, da bodo nekoč preveč popili ali postali skrivni alkoholiki. Pomisi na pregovor: »Zasmehovalec je vino, razgrajač opojna pijača, kdorkoli se z njo omamlja, ni moder.« (Pregovori 20:1, EI) To pomeni, da se lahko nekdo, ki preveč pije vihravo ali silovito obnaša in se mu bodo ljudje posmehovali. Toda vino lahko nekoga spravi v posmeh tudi drugače. Človek, ki misli, da je njegovo pitje skrito pred Bogom, zasluži posmeh.
15. Kako se besede Pavla v 1. Korinčanom 9:24—27 nanašajo na kristjana glede uživanja alkohola?
15 K sadovom Božjega duha spada samoobvladanje in to lastnost vsi in v vseh pogledih potrebujemo. (Galačanom 5:22, 23) Pavel je kristjana primerjal s tekmovalcem. Pri dobesednem tekmovanju se tekač vadi ‚samoobvladanja v vseh stvareh‘, samo, da bi dobil »minljivi venec«. Tudi kristjan se mora ‚obvladati v vseh rečeh‘, če želi dobiti veliko dragocenejšo nagrado — ŽIVLJENJE. Pavel je poudaril, da moramo ‚zasužnjiti svoje telo‘, da bi ‚zatem, ko smo drugim oznanjevali, ne bili sami zaradi česa nevredni‘, kot na primer zaradi skrivne napake glede alkohola. (1. Korinčanom 9:24—27)
16. Kako lahko nekdo ugotovi, če je uživanje alkohola pri njem že postalo slabost?
16 Kaj bo kristjanu pomagalo premagati takšno napako? Pomagalo mu bo to, če bo vedel, da pivec svoje navade, čeprav jo pred ljudmi skriva, ne more skriti pred Bogom. (1. Korinčanom 4:5) Zato bi moral pošteno — pred Bogom — premisliti o svojih navadah pitja. (Pri tem mislimo na pitje zaradi užitka ali zaradi učinka, ne na pitje malih količin alkohola, ki se jih običajno popije pri jedi.) Nekateri bodo morda rekli: »Seveda mi ni treba piti. Enostavno uživam, to me sprošča. Če bi hotel, lahko shajam čisto brez alkohola.« Dobro, zakaj pa ne poskusiš biti brez alkohola mesec ali dva? To bi namreč bilo priporočljivo zaradi možne nevarnosti prekomernega pitja ali odvisnosti od alkohola. Če želiš utajiti, da imaš ta problem, potem skleni naslednje: en mesec se povsem vzdrži v vseh priložnostih, pri katerih bi običajno pil alkoholne pijače. Primer: Kdor običajno nekaj popije po delu, pred spanjem ali na kakšnem družabnem obisku, se lahko tega odreče. Tako bo lahko ugotovil, kako se počuti. Če mu bo to težko ali če se ‚enostavno ne more sprostiti‘, tedaj ima resno napako.
17. Zakaj mora kristjan, ki ima skrivno slabost glede uživanja alkohola, delati na tem, da jo premaga?
17 Ko enkrat iskren kristjan pred Bogom prizna, da ima slabost glede uživanja alkoholnih pijač, bo to lažje premagal. Morda mu je že znano, da Biblija pravi, da je »neumnost«, če nekdo misli, da ‚so ukradene vode sladke in kruh (ali alkoholne pijače), ki se skrivaj je, prijeten‘. Takšen človek bo, kot je rečeno v Pregovorih, med tistimi, ki so »v smrtnem kraju«. Modri pa, nasprotno, ljubi karanje in k sreči ‚zapusti nespametne in ostane živ, ker stopa ravno po poti razumnosti‘. (Pregovori 9:1, 6, 8, 13—18) Da, Bog nam je priskrbel dodatno pomoč, ker nam je povedal, kakšen je končen rezultat v tem ali onem primeru.
Jehova poplača skrivna dejanja
18. V kaj smo lahko prepričani, če premagujemo naše skrivne napake? (Pregovori 24:12; 2. Samuelova 22:25—27)
18 Nekateri so v strahu, da bodo Bog ali ljudje odkrili njihove slabe navade. Ne bodimo takšni. Namesto tega živi z zavestjo, da pred »pravim Bogom« ne moremo ničesar skriti, ker bo ‚privedel vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem‘. (Propovednik 12:14) Zato sprejmimo Jehovino pomoč pri premagovanju naših napak, celo skritih napak. Tedaj se bomo lahko veselili časa, ko bo »osvetlil, kar je skrito v temi« in bo razodel »misli src«. »Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje, ki mu gre.« (1. Korinčanom 4:5, JP; Rimljanom 2:6, 7, 16)
[Podčrtni opombi]
a V Mateju 17:14—18, Marku 9:17—24 in Luku 9:38—43 je zapisano, da je bil tak zaradi obsedenosti od demonov. Biblija razlikuje to vrsto epilepsije od tiste, ki jo povzroče naravni vzroki. (Matej 4:24)
b Včasih pride v spanju do spontane spolne sprostitve, kar je naravno dogajanje in ni isto kot zavestno samozadovoljevanje.
Se lahko spomniš?
◻ Kako misli Jehova o skrivnih napakah, s katerimi se morda pravkar borimo?
◻ Kateri biblijski nasvet pokaže, da se ogibajmo samooskrumbe?
◻ Kako lahko kristjan premaga navado samozadovoljevanja?
◻ Kako lahko postane uživanje alkohola, čeprav ga Biblija ne obsoja, skrivna napaka?
◻ Kakšnih modrih ukrepov se lahko poslužimo v borbi proti skrivni slabosti glede uživanja alkohola?
[Okvir na strani 25]
Premagal je samooskrumbo
KOT mladenič je C. imel normalne spolne občutke, vendar tudi probleme. S trinajstimi leti se je pričel samozadovoljevati, običajno na skrivnem v svoji sobi. Tega se je, nekoliko sramoval, vendar je menil, da s tem nikomur drugemu ne škoduje.
Pri devetnajstih letih je to postala že ukoreninjena navada. Občasno se je C. spovedal duhovniku, ki mu je rekel, da je to sicer nepravilno, vendar pa ni resna napaka. Ko je C. služil vojsko ni imel več toliko zasebnosti. Zato se je poredkoma zatekal k samozadovoljevanju, kar je pokazovalo na to, da njegova prejšnja navada ni bila posledica nebrzdanega poželenja.
Ko so ga odpustili iz vojske, se je C. vrnil domov. Pričel je kupovati pornografske revije in to ga je razvnelo, tako da se je kmalu našel na stari poti. Ko je pričel živeti sam, je zlahka nabavljal takšno dražljivo literaturo. Včasih se je samozadovoljeval po nekajkrat na dan.
Potem je pričel preučevati Biblijo z Jehovino pričo. Ko je C. spoznal Božje gledišče o nemorali, ga je postalo sram, ker je kupoval pornografsko literaturo in hotel prekiniti s to navado samooskrumbe. Poskušal je. Toda po enem ali dveh tednih je zopet začutil spolno napetost in ustavil se je pri časopisnem kiosku, kjer ga je primamila nemoralna literatura. Doma si je mislil, da lahko naredi še en korak dlje, saj se je že tako pregrešil. Kasneje je obžaloval. Bo lahko sploh kdaj prekinil s to navado?
Končno je C. govoril z duhovnim starešinom v skupščini. Ta služabnik je bil razumevajoč in pomagal mu je poiskati biblijsko gradivo, ki bi mu lahko pomagalo izboljšati njegovo samoobvladanje. Ta služabnik je tudi pojasnil:
‚Predstavljaj si, da je ta želja podobna verigi. Prvi člen je majhen in šibak. Toda vsak nadaljnji člen postaja večji in močnejši. Tako je tudi s spodbudami, ki vodijo k samozadovoljevanju. Zato moraš čimprej prekiniti s takšnimi nagnjenji. Na koncu bodo postala skoraj neustavljiva. Da, poskušaj prekiniti verigo pri prvem členu. Čim začutiš poželenje — STORI NEKAJ! Vstani in spremeni položaj, očisti čevlje, izprazni posodo za smeti — stori karkoli, da bi prekinil ta verižni člen. Lahko nekaj glasno bereš, na primer Biblijo ali krščanske publikacije, ki bodo v tvoj razum vnesle čiste misli.‘
Ta starešina ga je na sestankih vprašal, kako napreduje in ga redno pohvalil ter spodbujal pri njegovi odločitvi. Sedem tednov je C. uspelo. Potem pa, ko je bil razočaran in malodušen zaradi nekega drugega problema, je ponovno klonil in kupil nekaj erotične literature. To je vodilo do ponovnega padca. Takšna dejanja so predstavljala korak nazaj, toda ta starešina ga je spodbujal naj nadaljuje boj. Postopoma so takšna obdobja trajala 9, nato 17 tednov, nato celo dlje. Polagoma je naraščalo njegovo zaupanje vase in tako je lahko gospodoval nad svojim problemom.
Končno se je C. soočil z dejstvom, da Jehova ve za vse, kar je on počel. Na ta način, če je hotel služiti Bogu s povsem čisto vestjo, bo moral svojo navado povsem odstraniti iz svojega življenja. Tako je tudi storil! Sedaj se ne more več spomniti, kako dolgo je že tega. Kot zglednemu kristjanu so mu bile v skupščini dane prednosti in sedaj načrtuje, da poveča svojo službo v slavo Bogu. Sedaj je povsem drugačna oseba.